»Ustavimo zlo nestrpnosti, nikar ne obupujmo« – je bilo vodilno sporočilo otroške psihiatrinje in pedagoginje dr. Anice Mikuš Kos strokovnim delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji na zaključni konferenci projekta Izzivi medkulturnega sobivanja.
V petih letih, od septembra 2016 do konca aprila 2021, je bilo v projekt vključenih 7.165 otrok priseljencev, 1.941 staršev priseljencev in 6.577 strokovnih delavcev iz kar 90 vrtcev, osnovnih in srednjih šol po Sloveniji.
»Spreminjanje šolske kulture v smeri razumevanja in sprejemanja večkulturnosti, ne more biti projekt posameznih učiteljev, ampak celotnega šolskega sistema«, je prvega dne zaključne konference z naslovom Za medkulturno sobivanje v vrtcih, šolah in lokalnih okoljih udeležence opozorila dr. Sonja Pečjak s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Na okrogli mizi so se koordinatorica projekta Mojca Jelen Madruša iz OŠ Koper, ravnatelj OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice Janez Kobe, ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica Iva Pučnik Ozimič, strokovna delavka Vrtca Trbovlje Manja Vozel in strokovna delavka iz OŠ Leskovec pri Krškem Sanja Antolič pogovarjali o poti, ki so jo prehodili tekom projekta in rezultatih, ki so jih dosegli. Strokovni delavci so delali ne samo s priseljenskimi, ampak z vsemi otroki, vzpostavili so sistem tutorstva, organizirali medkulturne delavnice, povezovali so se in sodelovali s prostovoljci iz drugih nevladnih organizacij, mladinskimi centri in ustanovami lokalnega okolja, ki imajo izkušnje z vključevanjem priseljenskih otrok. Boljši so pri sprejemu in zagotavljanju učne in socialno-čustvene podpore otrok-priseljencev, pri spremljanju napredka in vključevanja družin v lokalno okolje. S projektom, ki sta ga sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, pa so pridobili še več priložnosti za sistematično in celostno vključevanje otrok priseljencev v slovensko družbo.
Dr. Barbara Baloh s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem je poudarila, da vsi učitelji otrokom priseljencem predstavljajo učitelje slovenščine. »Le znanje slovenščine pa otrokom priseljencem ne zagotavlja uspešne vključenosti – pri tem pomembno vlogo igrata tudi občutek pripadanja in socialna vključenost«, je dejala.
Dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je izpostavil, da ima šola pomembno vlogo pri krepitvi medkulturnega sobivanja. »Pedagoški delavci na vseh ravneh izobraževanja morajo naslavljati diskriminacijo in je ne tolerirati«, je opozoril.
»Rasizem, nestrpnost in nacionalizem v družbi je treba prepoznavati, naslavljati oziroma se jim zoperstavljati» – so prav tako izpostavili udeleženci omizja dr. Marina Lukšič Hacin z ZRC SAZU, dr. Mateja Sedmak z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, predstavnik urada Zagovornika načela enakosti Samo Novak, otroška psihiatrinja in pedagoginja dr. Anica Mikuš Kos, Sladjana Jović Mićković z OŠ Livada ter pisatelj, režiser in kolumnist Goran Vojnović. Opozorili so tudi na nevarnost prikrite nestrpnosti in poudarili, da je potrebno za krepitev medkulturnosti in strpnosti različne aktivnosti izvajati na vsakodnevni ravni, skozi redne dejavnosti in s spoštljivim odnosom, začenši v vrtcu.
V uvodu drugega dne konference (11. 6.) je dr. Mateja Sedmak poudarila pomen krepitve kulturnih kompetenc zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja ter dodala, da so za uspešno integracijo ključni šola, učitelji in sošolci, saj oni pogosto za otroka priseljenca predstavljajo prvi stik z novim okoljem.
Dr. Katica Pevec Semec z Zavoda RS za šolstvo pa je predstavila model vključevanja in dela z otroki priseljenci ter poudarila pomen prilagoditev poučevanja posameznemu otroku, ohranjanja njegovega maternega jezika, začetnega učenja slovenščine, oblikovanja vključujočega, spodbudnega in večkulturnega okolja ter nenazadnje tudi podpornega profesionalnega okolja v vrtcih in šolah.
Dr. Sonja Rutar s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem je izpostavila, da je potrebno v katerikoli odnos vstopati spoštljivo in osebi omogočiti, da je to, kar je – in še več. Dodala je še, da je dobro počutje v šolskem prostoru je eden od pogojev za uspešnost vseh otrok. Otroci se dobro počutijo v šoli, kjer imajo prijatelje, kjer se učitelji zanimajo zanje kot osebe in kjer se počutijo sprejeto, imajo občutek pripadanja. Otroci šolo doživljajo kot celoto, saj čutijo in opažajo tudi, kakšen je odnos vseh zaposlenih (ne le učiteljev) do njih.
Na okrogli mizi ob zaključku konference je Igor E. Bergant z gosti in gostjami strnil misli o tem, kje smo in kam gremo področju vključevanja otrok priseljencev in njihovih družin. Vsi so se strinjali, da je za uspehe na tem področju ključen sistematičen in organiziran pristop, manjkati pa sme niti sodelovanje in trdno povezovanje različnih posameznikov, nevladnih organizacij in javnih zavodov ter institucij.
Dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, je mnenja, da se prizadevanja za vključevanje otrok priseljencev in njihovih družin s projektom ne smejo končati, temveč jih je potrebno umestiti v sistem, analizirati obstoječe ovire pri integraciji priseljencev in nato na podlagi tega iskati rešitve. Njegovemu mnenju se pridružuje tudi dr. Stanka Lunder Verlič iz MIZŠ, ki je dodala, da je zagotavljanje kakovosti v VIZ »kontinuiran proces in da bo v nadaljevanju potrebna nadgradnja na sistemski ravni in nadaljnji razvoj ter krepitev področja socialno-čustvenega znanja in kompetenc«.
Goran Popovič, ravnatelj OŠ Livada je poudaril, da je integracija dvosmeren proces in da moramo energijo vlagati vsi na vseh ravneh. Mag. Blanka Kovačec z OŠ Maksa Durjave Maribor je izpostavila številne dobre prakse v šolah in lokalnih skupnostih (npr. lokalne posvete in dobro sodelovanje različnih organizacij), ki so prispevale k bolj uspešnemu vključevanju otrok priseljencev in njihovih družin. Pohvalila je strokovne delavce v VIZ, ki so se opremili z znanjem in veščinami za sprejem ter zagotavljanje podpore otrokom priseljencem. Meni tudi, da si bo v prihodnje potrebno prizadevati tudi za bolj sistematično krepitev medkulturnih kompetenc vseh zaposlenih v VIZ.
Mag. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je dodal, da je potrebnega še več povezovanja v lokalnem okolju ter da »medkulturnost ne bi smela biti razumljena kot e ena od ideologij, ampak nekaj, kar je dobro za vse.« Anton Baloh z OŠ Koper pa, da »se okrog šole svet vrti« in da »nihče ne sme spregledati nestrpnosti in sovražnega govora, vsi pa lahko širimo vrednote medkulturnosti in si prizadevamo za spoštovanje otrokovih in človekovih pravic.
Arbnore Avdylaj z Veleposlaništva Republike Kosovo je poudarila, da lahko prav vsak lahko prispeva v družbi s svojimi talenti, spretnostmi in močjo človeškega duha. »Potrebujemo novo generacijo migracijskih politik. Skupaj si prizadevajmo pokazati, na kakšen način smo si ljudje iz različnih okolij med seboj podobni in poudarjajmo skupne značilnosti.«
Koordinatorica projekta, mag. Mateja Štirn iz ISA instituta, pa je konferenco zaključila z to mislijo: »Upamo, da smo s projektom pustili pomembne sledi in ustvarili veliko priložnosti za povezovanje, sodelovanje ter ustvarjanje strpne in medkulturne družbe. Želimo si, da bi te sledi in pridobljena znanja, veščine, ki smo jih širili tekom projekta, tudi v prihodnje usmerjala delo zaposlenih v VIZ in vseh drugih, ki si prizadevajo za uspešno vključevanje otrok priseljencev in njihovih družin. Skupaj razmislimo, kako lahko znanje in že postavljene temelje uporabimo za naprej, kako lahko negujemo in krepimo vezi in medsebojno sodelovanje.«
Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada.