V novembru smo v dveh oddelkih Gimnazije Nova Gorica na daljavo izvedli sklop delavnic na temo upravljanja s stresom in krepitve osebne prožnosti. Na prvi delavnici smo se pogovarjali o tem, kaj je stres, kako ga prepoznati in kako ga doživljamo v telesu (npr. imamo glavobol, napete mišice, pospešen srčni utrip, hitro in plitko dihamo, se potimo ipd.). Dijaki in dijakinje so razmišljali o negativnem (distres) ter pozitivnem stresu (eustres). Kot primer pozitivnega stresa (tj. kratkotrajnega stresa, ki nas motivira, poveča našo zbranost in nam da dodatno energijo, da se uspešno soočimo z izzivom) so omenili stres, ki ga doživljajo pred nastopom ali športnim tekmovanjem, saj jih ta stres pogosto motivira in aktivira telo, kar jim pomaga, da lahko dosežejo boljši rezultat. Spregovorili smo tudi o stresorjih, tj. dejavnikih (npr. dogodkih, situacijah, izzivih), ki pri posamezniku sprožijo stresni odziv. Mladi so delili, da so med drugim njihovi stresorji povezani z zahtevami v okviru šolskega dela, preizkusi znanja, nastopi in tekmovanji, pričakovanju staršev ali zaposlenih v šoli ter prepiri oziroma konflikti z bližnjimi.

Ko smo jih povprašali o tem, katere tehnike in strategije spoprijemanja s stresom že uporabljajo oziroma bi jih lahko preizkusili, so delili različne zanimive ideje:

  • pogovor s prijatelji in prijateljicami,
  • gibanje (ples, sprehod v naravi, ukvarjanje s športom …),
  • poslušanje glasbe, gledanje filmov,
  • risanje oz. ustvarjanje, brskanje po spletu,
  • druženje s hišnimi ljubljenčki,
  • kuhanje,
  • spanje,
  • dihalne vaje,
  • masaža, uporaba »stres žogic«,
  • meditacija in različne tehnike sproščanja.

Na drugi delavnici smo se pogovarjali o tem, kako se stres povezuje z našimi mislimi in s čustvi. Potrdili smo, da lahko čutimo različna čustva, pogosto sicer neprijetna, a da so vsa čustva koristna in nam dajejo pomembna sporočila (npr. strah nas spodbudi k temu, da smo bolj previdni, jeza nam sporoča, da nam je mar in nas aktivira k temu, da naredimo spremembe). Spoznali smo tudi, kaj so avtomatske misli: misli, ki se pojavijo spontano in naglo ter so lahko tudi negativne, pogosto pa jih sprejmemo kot resnične brez razmisleka oz. preverjanja. Spoznali smo tudi dve tehniki dela z mislimi: tehniko čuječega opazovanja misli ter tehniko »reciklaže misli«. Pri slednji smo skušali negativne misli zamenjati z bolj pozitivnimi ali nevtralnimi.

Spoznali smo različne tehnike sproščanja, nekaj smo jih tudi praktično preizkusili: dihalne vaje, vajo vizualizacije prijetnega kraja, vajo »opazujem svoje telo« in postopno mišično sprostitev.

Veseli nas, da so bile mladim delavnice všeč, povedali so, da so se jim zdele koristne in da se jim zdi pomembno, da se pogovarjamo o osebni prožnosti ter o stresu, saj ga vsi doživljamo, čeprav na različne načine. Še posebej zanimive so se jim zdele tehnike sproščanja, ki so jih na delavnicah spoznali in preizkusili, poleg tega pa so poudarili, da se jim zdi zelo pomembno pogovarjati o tem, kaj je stres in kje v telesu, oziroma na kakšen način ga doživljamo in kako se z njim spoprijemamo.

 

 

Delavnice smo izvedli v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.