25. maja 2021 je potekal 4. lokalni posvet z naslovom Izbrali smo Slovenijo. Organizirali smo ga v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki poteka na 15 konzorcijskih šolah ter ostalih zavodih v okolici. Konzorcijska šola projekta v občini Trzin je Osnovna šola Trzin.
Najprej nas je z uvodnim nagovorom pozdravila ravnateljica šole Matejka Chvatal, nato pa sem jaz, multiplikatorka projekta Anita Novak, predstavila naše poslanstvo na vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so vključeni v projekt. V 5-letnem projektu v našem okolju sodeluje 7 vzgojno-izobraževalnih zavodov (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra, Srednja šola Domžale, Osnovna šola Domžale, Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Jožeta Moškriča, vrtec Trzin, vrtec Črnuče). Na projektu se izvajajo tečaji slovenščine za otroke priseljence ter njihove starše, različne aktivnosti, s katerimi spodbujamo socialno vključenost otrok v njihovem lokalnem okolju ter v razredu, nudi se jim tudi pomoč pri učenju in mnogo drugih dejavnosti. Na otroke priseljence gledamo celostno in spodbujamo njihovo uspešno vključenost v novo okolje ter šolski sistem.
Sledila je predstavitev Selme Skenderović; priseljenke, zmagovalke Festivala mlade literature Urška 2020, pisateljice, pesnice. Selma je študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani in na posvetu je predstavila sebe in svoje soočanje z izkušnjo priseljenstva. Govorila je predvsem o svoji izkušnji v novi državi – kako se je znašla v Sloveniji, s katerimi težavami se je soočala ter kako na vse to gleda danes (po enajstih letih življenja v Sloveniji). Prebrala nam je tudi svojo kratko zgodbo z naslovom Brezimni obraz, ki je najbolj ponazorila občutke tujstva in notranjega doživljanja ob zamenjavi rodne domovine z novo.
Vzgojiteljica Urša Vižintin iz vrtca Črnuče je predstavila svoje vzgojno delo z otroki priseljenci z naslovom »Delo z otroki priseljenci v vrtcu«. V letošnjem letu vzgojiteljica dela s skupino otrok, starih od 3 do 5 let. V skupino sta vključena tudi 2 otroka s posebnimi potrebami, 2 priseljenca iz Rusije in Srbije ter še 3 dvojezični otroci (albanski, srbski in makedonski jezik). V predstavitvi se je osredotočila na otroka, ki prihaja iz Rusije. Oče dečka govori malo slovensko in angleško, mama in deček pa samo rusko, kar pomeni velik izziv za otroka v novem okolju. Opisala je, kako je potekalo prvo spoznavno srečanje, uvajanje, ter na kakšen način komunicirajo v vrtcu s starši in z dečkom. Predstavila je tudi slikovno podporo (slikovni urnik in druge sličice), ki jo uporablja v skupini za lažje komuniciranje z dečkom. V vrtcu Črnuče so izdelali tudi slikovne kartice v več jezikih za pomoč otrokom (in vzgojiteljem) pri dnevni rutini, ki so se izkazale za uspešno didaktično metodo pri samem delu v vrtcu.
Tudi vzgojitelja Jana Grabnar in Gašper Ogorelec iz vrtca Trzin sta predstavila svoje delo z otroki priseljenci. Poudarila sta, da je osnovni cilj, ki je vodilo pri njunem vzgojnem delu medkulturnega izobraževanja to, da ima vsak otrok, ne glede na kulturno naravnanost, spretnosti in potrebe v medkulturnem izobraževanju možnost doseči aktivno in polno udeležbo v družbi.
Naslednja strokovna gostja, dr. Marina Lukšič Hacin iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je razmišljala o tem, s kakšnimi izzivi se soočajo ljudje, ki odhajajo v življenje prek meja svoje države. Poudarila je, da smo v Sloveniji precej družba monologa, to pomeni, da se radi pogovarjamo s sebi enako mislečimi, medtem ko druge vidike radi preslišimo. Postati bi morali družba dialoga ter delovati z zavedanjem, da nas različna mnenja ali kulture lahko bogatijo.
V zadnjem delu posveta sta se skupaj predstavila še Ela Rovšek, priseljenka iz Poljske ter Arkan Al Nawas, priseljenec iz Iraka. Arkan, krajinski arhitekt in slikar, ustanovitelj društva za kulturo in umetnost Diwan, je poudaril, da ljudje ob besedi musliman takoj pomislijo na vojne in nemir ter nam povedal, da on ljudi ob tem vedno spomni na drugi vidik te kulture in sicer, da so muslimani bili včasih Sumerci, ki pa so na znanstvenem in kulturnem področju veliko prispevali v družbi. Sumerci so izumili npr. kompleksen sistem meroslovja in še mnogo drugih zadev na različnih področjih. To meroslovje je rezultiralo v ustvarjanju aritmetike, geometrije in algebre. Napisali so tudi glinaste tablice s tabelami za množenje in se ukvarjali z geometrijskimi problemi in problemi deljenja. Gospod Arkan torej vedno opominja na pozitivni aspekt muslimanske kulture. Ela Rovšek pa je predstavila med drugim tudi tradicijo v svoji rojstni državi, ki poteka ob prazniku velike noči. Velikonočni ponedeljek je na Poljskem družinski praznik in ga radi poimenujejo tudi Mokri ponedeljek, saj takrat ženske radi polijejo z vodo (voda, kot prispodoba za krst) – ta tradicija izvira še iz poganskih časov in se imenuje Smingus-Dyngus.
Povabili smo tudi starše otrok priseljencev iz šol in vrtcev (Mara Crulci (Italija), Saša Vrančič (Slovaška), Anita Marin (Srbija) ter Dmitry Novitskiy (Rusija)), ki so se predstavili. Dimitry iz Rusije je povedal, da je največja razlika med Slovenijo in Rusijo ta, da v njegovi matični državi delajo ves dan ali pa začnejo pozno ter zaključijo z delom ob večeru. Bil je presrečen, ko je ugotovil, da lahko ob 15.00 uri zaključi z delom in mu popoldan preostane še nekaj prostega časa. Vsi gostje so tudi povedali, kako so se znašli pri delu v lokalnih institucijah in kje so naleteli na izzive.
Na projektu poudarjamo pomen povezovanja vzgojno – izobraževalnih zavodov z lokalnim okoljem in ta del je meni, kot učiteljici multiplikatorki, najbolj všeč. Ob povezovanju z lokalnimi institucijami, bodisi mladinskimi centri, kulturnimi ali športno – rekreativnimi ustanovami, na zavodu lahko veliko doprineseš – otrok spozna svoje novo okolje, mogoče nove prijatelje in vse to vpliva tudi na njegovo uspešno socialno vključenost v novi državi. Posvet smo zaključili z optimizmom in veseli, da smo imeli priložnost srečati tako veliko in raznoliko število priseljencev na dogodku ter izmenjati svoje izkušnje in mnenja.
Zapisala: prof. Anita Novak, multiplikatorka projekta Izzivi medkulturnega sobivanja
Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.