Srečanje je potekalo 22. in 23. avgusta. Začeli smo ga na obali, kjer so nam sodelavci v projektu Zelena akademija organizirali EKO dopoldan. Njihov glavni namen je otroke, mlade in odrasle ozaveščati o škodljivih vplivih onesnaževanja okolja in ustreznem ravnanju z odpadki. Tega ne počno v zaprtih učilnicah, ampak na prostem, tudi tako, da s pomočjo udeležencev izvedejo čistilno akcijo delčka obale. Verjeli ali ne, v 10 minutah smo nabrali tri vreče odpadkov, kljub temu, da je obalni pas od daleč izgledal čist. In najpogostejša odpadka: ostanki cigaret ter palčke od lizik. EKO dopoldan smo nadaljevali na jadrnici CleanSpot one, učilnici na prostem.

Popoldne je dr. Sonja Rutar izvedla delavnico z naslovom Rezultat ustreznega pedagoškega procesa v šoli je sprememba počutja in vključenosti otrok. Pogovarjale smo se o tem, kako multiplikatorke doživljajo svoje vloge. Zaznavajo se kot: osebe, ki predajajo znanje, usposabljajo, ozaveščajo in informirajo, svetovalne delavke, učiteljice 2. jezika, organizatorke dogodkov, razvijalke didaktičnih gradiv. Prepoznavajo, da je med njihovimi pomembnejšimi vlogami zagotovo koordinatorstvo, saj menijo, da sta učna uspešnost in socialna vključenost otroka brez timskega dela multiplikatorke, otrokovih učiteljev in učiteljic, otroka, staršev, vodstva šole in povezovanja z lokalnimi organizacijami (npr. medgeneracijskimi centri, organizacijami, ki izvajajo izvenšolske dejavnosti) manj verjetni, če ne nemogoči. Nadalje smo ugotavljali, da multiplikatorka torej ne more in ne sme biti edina oseba na šoli, ki načrtuje in spremlja delo z otroki in mladimi priseljenci. Prisotni smo prepoznavali tudi neustreznost prepričanja različnih deležnikov, da je multiplikatorka oseba, ki dela zgolj in samo z otroki priseljenci. Zdi se nam pomembno, da je v razredu z vsemi otroki in za vse otroke, s tem da je nekoliko bolj pozorna na to, da spodbuja interakcijo in sodelovanje otroka priseljenca s sošolkami in sošolci. Ob zaključku smo se pogovarjale o predlogih za delo z otroki/mladimi. Pri tem so multiplikatorke poleg timskega dela strokovnih delavcev izpostavile prepoznavanje močnih področij, upoštevanje predlogov, interesov in idej otrok in mladih ter nujnost prepoznavanja napredka otroka na različnih področjih in nudenja sprotnih povratnih informacij o njem.

Naslednji dan je Bojana Resanovič, profesorica slovenščine na OŠ Koper, govorila o učiteljevi in razrednikovi vlogi v oddelkih, kamor je ali so vključeni tudi učenci in dijaki priseljenci, pri čemer je poudarila pomen pristnega stika med otrokom in učiteljem ter iskrenega izražanja zanimanja za otrokovo počutje in potrebe. Mimobežen »Kako si?«, ki v vsakodnevni komunikaciji včasih skriva pričakovanje, da bo druga oseba odgovorila »Dobro.«, ne glede na to, kako se dejansko počuti, se tako lahko preobrazi v vprašanje, kot je npr. »Kako je biti ti?«, ki lahko, če je zastavljeno iskreno, izzove mnogo bolj kompleksne odgovore.

V nadaljevanju je Vanja Klančnik Kišasondi, profesorica slovenščine na OŠ Koper, izvedla predavanje z naslovom Najprej skupaj, nato sam … in že več znam, ki je ob enem tudi naslov gradiva, ki ga je razvila za pouk individualne in skupinske pomoči za učence priseljence od 6. do 9. razreda, ki se slovenščine učijo 2. leto. Govorila je o prilagoditvah, ki jih za uspešno učenje in vključevanje potrebujejo učenci priseljenci. Poudarila je pomen izražanja visokih, pozitivnih in realnih pričakovanj do njih. Pogovarjali smo se tudi o vprašljivi koristnosti uporabe preizkusa znanja slovenščine takoj ob vključitvi v slovenski vzgojno izobraževalni zavod, saj lahko nizka ocena takoj ob začetku šolanja negativno vpliva na učenčevo motivacijo. Ob vključitvi namreč obstajajo tudi drugi načini za ugotavljanja predznanja.

Mag. Polona Mihalič Birsa, profesorica angleščine in nemščine na OŠ Koper, nam je predstavila način izvajanja delavnic, ki učence motivirajo za učenje tujih jezikov. Izvedejo jih v okviru dneva dejavnosti z naslovom Babilonski stolp in večjezičnost. Omenila je tudi, da učence priseljence spodbujajo, da za svoje sošolce pripravijo delavnice o svojem jeziku in kulturi, s pomočjo katerih pokažejo svoja močna področja ter se bolje spoznajo in povežejo s sošolci.

Ana Jurkovič, profesorica slovenščine na Srednji tehniški šoli Koper, je s pomočjo konkretnih primerov predstavila njen način poučevanja slovenščine dijakov priseljencev. Pri poučevanju je pozorna na to, da so vsebine za dijake uporabne vsakodnevnem življenju.

Mag. Sandra Vuleta je pripravila delavnico Sodelovalno učenje v praksi, v kateri smo se za eno šolsko uro prelevile v učenke 3. razreda in s pomočjo sodelovalnega učenja predelale eno od učnih enot pri naravoslovju. Prednost sodelovalnega učenja je, da učenci delajo skupaj, so vsi aktivni ter vključeni in si pomagajo pri doseganju skupnega cilja.

Obiskale so nas tudi Tačke pomagačke in nam predstavile učenje s kužkom. Vesele smo bile terapevtskih parov Silve Ferletič in Kube ter Valentine Parovel in Tačke. V prisotnosti psa pri učenju se otroci in mladi bolj sprostijo in so za delo bolj motivirani, saj jim druženje s kužkom predstavlja nagrado. Izvajalke so nam s pomočjo igre vlog predstavile konkretne primere dejavnosti z otroki.

Na koncu smo na kratko predstavile rezultate evalvacije vprašalnika za učence ter vprašalnika za strokovne delavce, naredile pregled skupnih dogodkov v naslednjih mesecih ter si zaželele veliko uspehov v novem šolskem letu in se poslovile v upanju, da bomo med seboj še naprej uspešno sodelovale.