Decembra je v organizaciji OŠ Trzin potekalo strokovno srečanje tima multiplikatorjev in članov strokovnih timov Programa SIMS. Tokrat smo na dogodek povabili tudi strokovne sodelavce iz drugih zavodov. Namen strokovnega srečanja je bil, da udeleženim predstavimo informacije in dobre prakse na področju vključevanja otrok priseljencev in njihovih družin.
Uvodnemu govoru ravnateljice Osnovne šole Trzin, Mateje Chvatal, so sledite predstavitve uspešnih delovnih praks strokovnjakov, pedagogov in raziskovalcev s področja vključevanja otrok priseljencev.
Učiteljica razrednega pouka na OŠ Trzin, Branka Kralj Čižmešija, je povedala nekaj besed o uvajanju koncepta medkulturnosti na razredni stopnji. Predstavila je nekatere dejavnosti za spodbujanje občutka pripadnosti in vključenosti otrok priseljencev v oddelku, kot je spoznavanje držav, iz katerih prihajajo, s pomočjo izdelave plakatov, likovnih izdelkov, poslušanja tradicionalne glasbe ter ogleda ljudskih plesov.
Multiplikatorka Anita Novak iz OŠ Trzin se je pri svoji predstavitvi osredotočila na pomen in vlogo šolske knjižnice v procesu vključevanja otrok priseljencev. Na OŠ Trzin so izdelali priporočilni seznam literature za otroke priseljence, ki je namenjen nudenju pomoči pri vključevanju v novo okolje. Na seznamu so gradiva za učenje jezika (učbeniki, slovarji), dvo- ali večjezične knjige, slikopisi, poučne knjige na temo medkulturnosti in raznolikosti. Tovrstne sezname izdelujejo tudi na drugih šolah, vključenih v projekt SIMS. Otroke povabijo v knjižnico, kjer si lahko ogledajo in izposodijo omenjeno literaturo. Pridružijo se lahko tudi delavnicam, ki jih zanje izvajajo v knjižnici. Otrokom tako na igriv način približajo slovensko in druge kulture, literaturo ter knjižnico.
Priporočilni seznam gradiva za učence priseljence na OŠ Trzin
Učiteljica Nataša Pivec iz OŠ Domžale je predstavila izzive, s katerimi se je soočala v kulturno in jezikovno raznolikem razredu. Priložnosti za medkulturne učne ure je našla ob različnih šolskih predmetih, kot je npr. spoznavanje okolja, pri katerem so si ogledali pokrajine, iz katerih prihajajo njihovi sošolci.
Sledila je kritična refleksija upravljanja evropskih večkulturnih družb in šol dr. Mateje Sedmak, vodje Inštituta za družboslovne študije, iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper ter projekta MiCreate. Mateja je za uvod predstavila projekt MiCreate, rezultate raziskav projekta, nekaj izkušenj iz drugih evropskih držav glede integracije priseljenih otrok ter kritično refleksijo upravljanja večkulturnosti v evropskih družbah in šolah. Projekt Migrant Children and Communities in a Transforming Europe/Otroci priseljenci in priseljenske skupnosti v spreminjajoči se Evropi obstoji od 1. januarja 2019, zaključil pa se bo 31. decembra 2021 in vključuje 15 partnerjev iz 12 držav (Velike Britanije, Danske, Španije, Grčije, Poljske, Avstrije, Cipra, Italije, Hrvaške, Portugalske, Francije in Slovenije). Cilji projekta so predvsem spodbujanje vključevanja različnih skupin priseljenih otrok s pomočjo otrokosrediščnega pristopa na področju izobraževanja in politik, preučiti medvrstniško dinamiko v šolah, delati na zmogljivosti učiteljev in izobraževalnega osebja za upravljanje s kulturno različnostjo, razviti pripomočke za spodbujanje integracije priseljenih otrok ter oblikovati priporočila glede politik vključevanja.
Situacija na področju vključevanja otrok priseljencev se v zadnjih letih izboljšuje, to lahko pripišemo predvsem pomenu nacionalnih in EU projektov. Uvedena je dobra zakonodaja, priporočila in smernice glede vključevanja otrok priseljencev. Problem so raziskovalci videli v tem, da priporočila niso zavezujoča in posledično prihaja do velikih razlik med šolami na področju dela s priseljenci. Smiselno bi bilo večje poenotenje ukrepov na vseh šolah v državi, ne le na določenih. Izobraževanja na področju medkulturne vzgoje bi morala biti obvezujoča, saj se večina sodobnih VIZ ustanov že dolgo srečuje s kulturno raznolikostjo.
Dr. Sedmak je izpostavila tudi, da bi se morali zaposleni v VIZ in strokovni delavci, ki delajo z otroki priseljenci, zavedati pojmov, kot so kulturni relativizem in kulturna dualnost ter previdno postopati s temi pojmi pri neposrednem delu s priseljenci. Kulturni relativizem pomeni, da na različna kulturna pravila in življenjske sloge gledamo kot na relativne v odnosu do drugih kultur. Ideja tu poudarja, da noben sistem ni višji od drugega. Sistem človekovega prepričanja in vrednotenja je treba razumeti v kontekstu njegove lastne kulture in ne z merili druge kulture. Kulturni relativizem izpostavlja, da ni »pravih« ali »napačnih« kulturnih standardov, vsako kulturo je treba razumeti od znotraj in je ni primerno obsojati od zunaj. Kulturna dualnost pa razdvaja družbo na »mi in oni«. Poudarek je na uvedbi dolgoročnih ciljev, izenačenju možnosti za priseljene otroke, zmanjšanju neenakosti in dolgoročna uspešna vključenost v družbo.
Jasna Lovrečič, socialna pedagoginja na OŠ Koper, je predstavila mrežo podpore učencem v času šolanja na daljavo. Uvedli so tutorstvo in velik del učiteljev na šoli je pričel izvajati učno pomoč za učence, ob tem pa tudi računalniško opismenjevanje vseh udeležencev učno vzgojnega procesa. Zaradi tega je delo na daljavo potekalo bolj učinkovito. Sandra Vuleta, profesorica razrednega pouka na OŠ Koper, je predstavila svojo ”filozofijo” poučevanja na daljavo. Osredotočila se je na otroke in na to, kako jih delo na daljavo čim bolj olajšati. Poudarila je pomen jasnih navodil za učenje in podpore ter sprotnega spremljanja napredka otrok.
Ema Cerar, vzgojiteljica in pedagoginja ter Marko Drobne, predmetni učitelj geografije, francoščine in angleščine na Osnovni šoli Rodica, sta predstavila projekt Erasmus (Pogled čez meje migracij). Ta je potekal od l. 2017 do l. 2019. Projekt je prispeval k povezovanju in sodelovanju šole z lokalnim okoljem (različnimi organizacijami v občini Domžale), da bi otrokom priseljencem in njihovim družinam omogočili uspešno vključevanje. V okviru projekta so naredili tudi raziskavo ter prejeli povratne informacije glede soočanja z izzivi pri delu s priseljenci in glede dobrih praks v okoliških institucijah, kot so npr. Center za socialno delo, policija, zdravstveni dom, mladinski center Domžale. S pomočjo uporabe in integracije novih IKT orodij (eTwinninga), so si lahko strokovni delavci in delavke iz slovenskih in evropskih šol izmenjevali uporabna gradiva, ideje ter izkušnje pri delu z otroki priseljenci.
Na naslednjih dveh slikah si lahko ogledate kotiček za informiranje na temo projekta Pogled čez meje migracij in glede medkulturnosti na OŠ Rodica.
Strokovni posvet sta zaključili strokovni sodelavki projekta iz ISA instituta Jerneja Šibilja ter Mateja Dolinar s prestavitvijo delavnic za spodbujanje socialne vključenosti, občutka pripadanja in povezanosti otrok v skupini, ki so namenjene otrokom 5. razredov OŠ in prirejene za izvedbo na daljavo.
Cilji delavnic so razvijanje pozitivnega odnosa do sebe in drugih, krepitev empatije, socialnih veščin ter spodbujanje občutka povezanosti in vključenosti v oddelku. Vse to je zelo pomembno tudi v času šolanja na daljavo.
Ključno sporočilo delavnic je, da smo tudi, ko se srečujemo na spletu, lahko prijazni, pozorni na osebnostne moči drug drugega, empatični in lahko drug drugemu pomagamo, da se bomo vsi počutili sprejeto, varno in sproščeno.
Delavnice sta testno izvedli v enem oddelku, odziv učiteljice in otrok pa je bil pozitiven. Če želite tudi v vaši osnovni šoli izvajati omenjene delavnice, lahko pišete na: jerneja.sibilja@isainstitut.si
Strokovno srečanje se je tako uspešno zaključilo. Vsem izvajalkam, izvajalcem in udeleženim se zahvaljujemo za delitev izkušenj, vprašanja, ideje in povratne informacije.
Strokovno srečanje je potekalo v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Avtorica prispevka: Anita Novak, multiplikatorka na OŠ Trzin