21. februarja je svetovni dan materinščine, ki je namenjen pospeševanju zavedanja pomembnosti jezikovne in kulturne raznolikosti ter spodbujanju večjezičnosti. Tega se zavedajo tudi na Osnovni šoli Livada, Ljubljana, zato so na ta dan organizirali okroglo mizo z naslovom kaj nam pomeni materinščina – jezik, ki se ga najprej naučimo.
Gostje na okrogli mizi so bile dr. Barbara Baloh, profesorica s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Saša Banjanac Lubej, novinarka RTV Slovenije, dr. Lidija Dimkovska, makedonsko-slovenska pisateljica in prevajalka, mag. Dijana Harčević Ćatić, zgodovinarka, ki dela v Kulturno izobraževalnem društvu PINA v Kopru, mag. Barbara Hanuš, profesorica, knjižničarka, pisateljica na OŠ Livada in učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Bosni in Hercegovini ter Bronka Straus, ki na Uradu za razvoj izobraževanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, pokriva področje jezikov in jezikovnega izobraževanja. Z njimi se je pogovarjala multiplikatorka Sladjana Jović Mićkovič. Udeležence okrogle mize je na začetku nagovoril Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada, in poudaril, da so, glede na pestro nacionalno zasedbo učencev na njihovi šoli, takšni dogodki in obravnava tovrstne problematike še toliko bolj pomembni. S prikupnim nastopom se je predstavila MAVRICA, sedem učencev dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur, ki se učijo srbščino. Sara, Marijana, Aminela, Tamara, Tina, Elena in Žan so s svojim izjemnim nastopom navdušili prisotne in nedvomno popestrili dogodek.
Na okrogli mizi so govorili o pomembnosti maternega jezika in njegovem vplivu na razvoj nacionalne zavesti: kako ohranjamo materni jezik, če živimo v državi, v kateri se govori drug jezik; kako naj se starši pogovarjajo s svojimi otroki, če je njihov materni jezik drugačen od jezika okolja; kakšen je odnos otrok priseljencev do materinščine; ali lahko v novem jezikovnem okolju priseljenci uporabljajo in profesionalno delujejo v maternem jeziku; kako vplivamo na zavest učencev o pomembnosti in ohranjanju maternega jezika; ali je skrb za jezikovno pravilnost samo v domeni slovenistov; ali nas mora skrbeti podatek, da vsaka dva tedna izgine en svetovni jezik.
Dr. Barbara Baloh je povedala, da imajo otroci, ki so doma vzgajani dvojezično, več možnosti kot njihovi enojezični sovrstniki. Meni, da že od zgodnjih let naprej razvijejo zavedanje o jeziku in da materni jezik »utira pot vsem poznejšim jezikom«. Bronka Straus je poudarila, da so »boljši rezultati pri napredku v učnem jeziku, kadar so cenjeni in priznani vsi ostali jeziki učenca« ter da »jezikovna in kulturna samozavest doprinašata k boljšim učnim rezultatom učencev« zato je na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ena od pomembnih dejavnosti tudi spodbujanje otrok priseljencev k ohranjanju in negovanju maternih jezikov in kultur. Mag. Barbara Hanuš je med drugim poudarila, da je izjemno pomembno, da je literatura v maternih jezikih dostopna učencem v šolskih in javnih knjižnicah. Dr. Lidija Dimkovska meni, da je »materni jezik – hiša bitja« in da »spremeniti jezik pomeni spremeniti sebe«. Saša Banjanac Lubej, ki ji je kot novinarki jezik orodje, in mag. Dijana Harčević Ćatić, obe priseljenki, sta predstavili svoje zanimive izkušnje z učenjem in navajanjem na nov jezik ter razvoj svoje profesionalne poti, saj obe opravljata delo, pri katerem je jezik izjemnega pomena. Saša Lubej Banjanac je predstavila tudi oddajo RTV Slovenije NaGlas!, ki je namenjena priseljencem, širjenju njihovih kultur in seveda ohranjanju maternega jezika. Mag. Dijana Harčević Čatić je svojo komunikacijo s soprogom v maternem jeziku poimenovala romantično »najina francoščina« in rekla, da si ne predstavlja, da bi v najbolj osebnih in intimnih trenutkih uporabljala drug jezik kot materni.
Zanimiva tema je vzbudila zanimanje in sprožila debato tudi med 69 udeleženci dogodka, ki so s svojimi pogledi in dilemami dodatno popestrili srečanje. Okrogla miza nam je vsem dala misliti in nas spomnila, da živimo v obdobju globalizacije, ki nam prinaša preseljevanje, združevanje in mešanje narodov, da to postaja naša stalnica in da je vse več otrok živi v dvojezičnih družinah. Pri njih ima »pomembno vlogo pri učenju drugega jezika tudi predznanje prvega jezika, tako na strukturni ravni kot v zvezi s splošnim razumevanjem sveta in samega sebe v vseh sestavinah sporazumevalne zmožnosti«, je povedala dr. Baloh.
Posnetek otvoritve okrogle mize