V okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja je v sredo, 16. 10. 2019, na Bledu potekal medresorski posvet. Na njem smo se zbrali tisti, ki nas povezuje delo z ljudmi, ki se priseljujejo v Slovenijo.
Posvet se je začel s predavanjem dr. Željka Čurića, ki je poudaril, da zgolj empatija pri delu z otroki priseljenci in njihovimi družinami ni dovolj. Potrebno je tudi, da smo pozorni na lastne predsodke in stereotipe. Ti se med ljudmi pogosto širijo s pomočjo posplošitev, saj so te tako preproste, da se jih zelo hitro zapomnimo in jim verjamemo. Torej, naslednjič, ko boste rekli ali pomislili: »Vsi moški/ženske/priseljenci/Slovenci/Hrvati so…« si recite STOP in pomislite, če to res velja za vse. Zelo verjetno je, da ne.
Dr. Sonja Merljak Zdovc, Saša Banjanac Lubej in Anja Hlača Ferjančič so v diskusiji izpostavile pomembno vlogo in odgovornost medijev pri oblikovanju javnega mnenja o različnih temah, tudi o priseljencih in priseljevanju. Žal se tudi v medijih pojavljajo lažne novice, zato je nujno, da smo do informacij, ki prihajajo do nas kritični in razmislimo, kakšen je bil namen avtorjev določene objave. Če zgolj vtipkamo vprašanje v Google ali v katerega od socialnih omrežij namreč ni nujno, da bomo prišli do točnih informacij.
Sladjana Jović Mićković z OŠ Livada je vodila diskusijo z Jolando Friš Lozej z OŠ Maksa Durjave Maribor, mag. Matejo Režek s Pedagoškega inštituta in Francijem Zlatarjem iz Slovenske filantropije. Predstavili so dobre prakse medresorskega povezovanja v lokalni skupnosti in poudarili, da je vključevanje otrok priseljencev in njihovi družin lahko uspešno samo s pomočjo sodelovanja in povezovanja različnih organizacij, institucij in ljudi v lokalni skupnosti. Dodali so tudi, da je naša družba že medkulturna in raznolika, zato je vključevanje otrok priseljencev in njihovih družin potrebno sistemsko in ne zgolj projektno umestiti.
Barbara Zupančič je predavala o vključevanju raznolikosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Poudarila je, da ni dovolj, da je okolje raznoliko, ampak je pomembno tudi, da je vključujoče. Izpostavila je nujnost sistematičnega načrtovanja politike raznolikosti in razmisleka, kaj lahko zaposleni v VIZ, starši in otroci naredijo, da do diskriminacije sploh ne bi prišlo. Dodala je, da raznolikost ni ovira, ampak priložnost za spoštovanje, boljše sodelovanje, nove ideje ter osredotočanje na močna področja in ne na primanjkljaje.
Dr. Marijanca Ajša Vižintin je med drugim poudarila, da nam pri preseganju stereotipov in predsodkov o priseljencih lahko pomaga tudi, da izkoristimo priložnosti, da spoznamo ljudi iz drugih držav, kultur. Pogosto lahko ugotovimo, da zanje takšna prepričanja ne držijo. Na posvetu smo tako imeli možnost spoznati dva mlada priseljenca, ki sta uspešno vključena, dejavna in s prostovoljnim delom pripravljena pomagati ljudem v svojem lokalnem okolju.
Sledilo je še predavanje dr. Noaha Charneya, ki prednost raznolikosti vidi v tem, da lahko vsak na spoštljiv način samozavestno izrazi svoje mnenje, ne da bi se bal, da bi se drugi zgražali ali ga obsojali.
Na koncu se je mag. Mateja Štirn, vodja projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, zahvalila predavateljem in udeležencem ter poudarila, da lahko vsak od nas s spoštovanjem sebe in drugih prispeva k temu, da bo družba, v kateri živimo, vključujoča in medkulturna.
Mateja Dolinar, mag. psih., sodelavka ISA instituta
Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.