Na Srednji šoli Jesenice so v petek, 23. 5. 2019 organizirali 3. Lokalni posvet na temo Prakse lokalne skupnosti pri vključevanju priseljencev v okviru Projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. Posveta so se udeležili predstavniki lokalnih institucij. Cilj posveta je, da si izmenjajo mnenja, poglede in izkušnje na področju dela z otroki priseljenci in njihovimi družinami v lokalnem okolju.
Alenka Burnik načelnica Upravne enote Jesenice je udeležence seznanila s trenutnim stanjem priseljencev in z rastočim trendom priseljevanja.
Melita Cepić je predstavila preventivne programe, ki jih izvajajo na Centru za socialno delo za ranljivo populacijo z različnimi težavami in stiskami. S Skupino za iskanje novih priložnosti, v katero so vključene Albanke in so začasno nezaposljive imajo dobre izkušnje, udeležba je dobra, odzivi udeleženk pozitivni, kar je prav gotovo dobra praksa.
Majda Suljanović Hodžić iz Ljudske univerze je predstavila projekt PlurAlps. Cilji projekta so: olajšati vključevanje priseljencev v lokalno skupnost, spoznati druge kulture in krepiti kulturne identitete, krepiti medkulturni dialog in razbijati stereotipe. S projektom imajo dobre izkušnje, prav tako so zadovoljni z udeležbo priseljencev.
Ana Miklavžič iz Mladinskega centra je predstavila dogodek Kulturna mavrica, ki je odlična priložnost za medkulturno druženje na Jesenicah.
Faila Pašič Bišić iz Društva
UP pa je govorila o pomenu prostovoljstva.
Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice temelji na načelu promoviranja
človekovih vrednot, humanih medčloveških odnosov ter spodbujanju prostovoljstva
predvsem na področju državljanskega aktivizma. Predstavila je še delavnico
Dajmo solidarnosti zagon, ki je na udeležencih pustila trajen pečat, saj so se
dijaki naših šol družili z begunci
starimi nekaj čez 20 let z bogatimi izkušnjami, ki so jih pridobili, ko so se
podali po begunski poti.
Na Srednji šoli Jesenice pa vsako leto vpišejo v povprečju 14 dijakov priseljencev. Za njih so letos organizirali po novi zakonodaji obvezni intenzivni tečaj slovenskega jezika. Več kot polovica dijakov je test na koncu tečaja opravila, vendar se je izkazalo, da pouku ne morejo slediti, ker imajo pomanjkljivo predznanje. Tako, da bo osip dijakov priseljencev v letošnjem letu velik, je povedala multiplikatorka programa Soočanje z izzivi medkulturnega sobivanja Nataša Vrtačnik. Poseben problem predstavljajo tudi starši dijakov, saj se ne vključujejo v spremljanje dijakovega razvoja. Na isti problem naletijo vsako leto v vrtcu, saj mame priseljenih otrok praviloma ne govorijo slovenskega jezika, čeprav jim lokalno okolje ponuja veliko možnosti za jezikovne tečaje in vključevanje v lokalno okolje.
Kot je dejala vodja Ljudske univerze Jesenice, Maja Radinović Hajdič je situacija ob sedanjem številu priseljencev še obvladljiva, če pa se bo število priseljencev občutno povečalo, se bo morala tudi lokalna skupnost okrepiti z novimi znanji in praksami za delo s priseljenci.
Zapisala: Nataša Vrtačnik, multiplikatorka na SŠ Jesenice