Xu Liwei je star trinajst let in obiskuje osmi razred OŠ Koper.
Xu ima tudi bratca in sestrico. Jiajun hodi v tretji razred in je star osem let, Jiayi pa je prvošolka.
Xu pogreša nono, ki je doma v mestu Lishui. Ta leži ob reki Jangce. Kitajska je zelo velika država. Da si lažje predstavljamo, kje točno leži kakšno mesto ali vas, povemo, katero veliko mesto je v bližini. V bližini Lishuija je Šanghaj.
Nona je Xuja obiskala v Sloveniji. Takrat mu je pripravila špagete, ki so ena njegovih najljubših jedi. »Samo da so to riževi špageti,« pojasnjuje Xu. Njegova najljubša jed je tudi kitajsko pecivo, ki je podobno našemu krofu.
Tudi Xu je obiskal nono. Takrat se je igral s prijatelji na dvorišču in v parku zraven bloka, v katerem živi. Radi so gradili gradove v peskovniku. Mimo bloka teče reka in vanjo so metali kamenčke. Kdaj pa kdaj so si na bregu pripravili pravcati piknik.
Družili so se popoldne, potem ko so se vrnili iz vrtca. Vrtec je na Kitajskem resna zadeva. V njem se otroci učijo množiti in deliti. Vsi otroci morajo znati tudi poštevanko. Otroci se v vrtcu naučijo napisati svoje ime, obvladati morajo tudi nekaj lažjih pismenk.
Xu ima še vedno stike s prijatelji. Z njimi se pogovarja po aplikaciji WeChat.
V Sloveniji zelo rad jé tudi gibanico ali palačinke z nutello. Ne boste verjeli, ampak nutello poznajo tudi na Kitajskem.
V Sloveniji mu je najbolj všeč, da je vse čisto.
Všeč mu je tudi, da je šola lažja, kot bi bila na Kitajskem. Tam se pri matematiki že v prvem razredu učijo, kar se pri nas v šestem.
Kljub temu ob popoldnevih veliko časa nameni učenju. S sošolci se druži predvsem med poukom. Veliko se pogovarjajo in včasih igrajo nogomet ali se gredo lovit. Nekoč je hodil na judo, zdaj pa ga bolj kot šport zanima tehnologija, predvsem robotika.
A ko bo velik, ne bo računalniški inženir, ampak zdravnik. Že od malega ve, da bi rad pomagal drugim.
Xu Liwei Foto: Sonja Merljak/Časoris
Slovarček
Dober dan: Ni hao
Hvala: Xie xie
Nasvidenje: Zai jian
Ime mi je Xu: Wo de ming zi shi Xu
Na Primorskem babici rečejo nona, dedku pa nono.
Pismenka je kitajski pisni znak. Vsaka beseda ima svojo pismenko.