Delavnico »Kako pomagati priseljencem v razredu?« smo začeli najprej s predstavitvijo voditeljice, multiplikatorke, ki skrbi za priseljence v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, nato so se predstavili še učenci: kako jim je ime, kateri razred obiskujejo in iz katere šole prihajajo. S pomočjo spoznavne igre z žogo smo si vsi skupaj poskusili bolje zapomniti imena drugih. Sledila je izmišljena zgodba o deklici Ameni iz Sirije, o kateri smo pozneje diskutirali.

 

Amenin prvi šolski dan

Deklica Amena se je pred kratkim preselila iz Sirije in ne govori slovensko. Ko je prvič vstopila v razred, je začela jokati. Učenci so jo gledali in se umikali stran, učiteljica pa jo je poskušala pomiriti in usmeriti k njenemu sedežu, pri tem si je pa pomagala z rokami in obrazno mimiko. Prosila je učence, naj ji pomagajo, da bo postala uspešna šolarka.

 

Po zgodbi so sledila vprašanja:

  • Kako se je počutila Amena v razredu, ko ni razumela nič od tega, kar ji je kdo rekel? Ali se kdaj ti tako počutiš? Kaj lahko sklepamo iz njenega vedenja? Kakšna je situacija v Siriji? Kakšni so razlogi, zaradi česar otroci prihajajo v našo državo?
  • Kako so se počutili učenci v razredu? Kako so odreagirali?
  • Kako je odreagirala učiteljica?
  • Kako bi lahko pomagali Ameni? A ji lahko kdo zunaj šole lahko pomaga? Kaj bi povedal/a sošolcu, ki meni, da bi bilo najbolje, da vsi priseljenci odidejo od koder so prišli?

 

Sledili so predlogi učencev. Vsak je povedal, ali ima in kakšna je njegova izkušnja s priseljenci na šoli ter kakšna pomoč bi bila izvedljiva. Nekaj učencev se je osredotočilo na učno pomoč in pomoč pri domačih nalogah, predlagali so tudi, da bi plakat s pozdravi v vseh jezikih priseljencev krasil glavni vhod na šoli, da bi se počutili dobrodošle, tudi dan predstavitve tujih kultur preko kulinarike in podobno bi bil koristen, najbolj pa prevajalec v razredu, vsaj dokler deklica še ne govori. Naše predloge smo narisali na plakat v obliki miselnega vzorca, ki nam je bil v pomoč pri predstavitvi pred učenci drugih delavnic.

 

Na delavnici smo dosegli naslednje cilje:

  • prepoznali in opisali smo čustva drugega,
  • pokazali razumevanje za potrebe ljudi, ki so drugačni od nas,
  • spoznali smo, da so vsem ljudem, vključno s tistimi, ki so drugačnega videza ali izhajajo iz drugih kultur, skupna ista čustva,
  • predlagali smo konkretne predloge, kako pomagati priseljencu v razredu.

 

Prisotni: Multiplikatorka Mihaila Hardi VItorović in 12 učencev od 3. do 9. razreda različnih šol

 

Zapisala: Multiplikatorka na OŠ Trzin, Mihaila Hardi Vitorović