Dostopen je tukaj.

Vabimo vas, da kviz preizkusite in ga delite z mladimi.

Kviz je nastal v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

The post Kviz za mlade: Si medKULturnoKUL? appeared first on ZA medkulturno sobivanje.

Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

The post Vključevanje otrok priseljencev in njihovih družin – izzivi in priložnosti appeared first on ZA medkulturno sobivanje.

Kviz je dostopen tukaj.

Vabimo vas, da ga delite z mladimi in ga preizkusite tudi sami.

Kviz je nastal v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

The post Kviz za mlade: Stereotipi in predsodki na preizkušnji appeared first on ZA medkulturno sobivanje.

Pravi, da je raznolikost več kot spol, rasa ali starost. Predstavlja ljudi iz različnih okolij, z različnimi pogledi in izkušnjami. Potrebno jo je prepoznati, spoštovati in omogočiti, da se ljudje iz različnih kulturnih okolij resnično lahko vključijo v naše okolje ter jim dati možnost, da predlagajo izboljšave znotraj sistema. Izpostavi, da je raznolikost je izjemno bogastvo tudi zato, ker iz nje lahko potegnemo rešitve za izzive, ki jih naša družba ima in nam pomaga, da smo bolj prožni ter ustvarjalni.

Spregovorila je tudi o vlogi naših možganov pri prepoznavanju, sprejemanju in upoštevanju raznolikosti. Ko naši možgani poskušajo predelati večjo količino informacij (tudi o ljudeh), jih poskušajo razvrščati v kategorije. Posledica tega so lahko nezavedne pristranskosti ali nezavedna povezovanja, prepričanja ali odnos do katere koli družbene skupine. Nezavedne pristranskosti imamo vsi. Nanašajo se lahko na spol, starost, narodnost, vero, poklic, invalidnost, religijo, različne osebnostne značilnosti itd. Če ljudem, skupinam nezavedno pripišemo različne značilnosti, lahko delujemo stereotipno in smo diskriminatorni.

In kaj lahko naredimo v zvezi z nezavednimi pristranskostmi?

Vemo in razumemo, kaj so nezavedne pristranskosti, kako nastanejo in kako vplivajo na naše delovanje ter smo odprti, radovedni in jih poskušamo prepoznati pri sebi.

Več lahko izveste v reportaži, ki smo jo pripravili v sodelovanju s spletnim časopisom Časoris.

Reportaža je nastala v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

The post Raznolikost in nezavedne pristranskosti appeared first on ZA medkulturno sobivanje.

Igra Slovenija je družabna igra, ki se lahko uporablja kot didaktični pripomoček za učenje slovenščine in spoznavanje države Slovenije.

Namenjena je učenju novih pojmov in spoznavanju kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije (osnovni podatki o Sloveniji, mesta, prazniki, običaji, jedi, živali, rastline).

Pri igranju uporabljamo različne kartice s sličicami, pojmi in opisi pojmov ter kartice z vprašanji in odgovori. Pojmi so prevedeni tudi v angleški jezik.

Uporabljamo jo lahko na tečaju slovenščine, pri rednem pouku pri skupinskem delu (spoznavanje okolja, družba, geografija), v podaljšanem bivanju, v prostem času itd.

Igra vključuje sedem aktivnosti različnih stopenj zahtevnosti:

1. UČENJE POJMOV

Izberemo tematski sklop (na voljo imamo 7 sklopov). Učenec se uči osnovnih pojmov in poveže: pojem – slika – opis.

Kartice s pojmom – sliko – opisom pojma

2. SPOMIN

Učenec skozi igro povezuje: pojem – slika.

Prikaz igre spomin s karticami s slikami in pojmi

3. KAJ/KDO JE TO?

Učenec skozi igro poimenuje pojme na slikah. Pri tem pravilno uporablja vprašalnici KAJ in KDO.

Obračanje kartic s slikami pri igri Kaj/kdo je to?

4. KAČA

Učenec skozi igro poimenuje pojme na slikah ali sliko opiše.

Kartice s slikami za igro kača

5. SLOVENIJA

Učenec skozi igro utrdi svoje poznavanje Slovenije. Izbere si igralno figurico in jo predstavi soigralcem. Opis figuric najde na kartici. Igra se igra z igralno ploščo in karticami z vprašanji in odgovori.

Igralne figurice z opisi likov ter igralna plošča in kartice z vprašanji in odgovori

6. KVIZ O SLOVENIJI

Učenec odgovarja na vprašanja o Sloveniji. Za vsak pravilen odgovor prejme kartico.

Kviz s karticami z vprašanji in odgovori

7. RADOVEDNI TURIST: KAJ IN KJE?

Potrebujemo zemljevid Slovenije in kartice s slikami znamenitosti in mest. Kartice položimo v vrečko. Učenec izžreba kartico in vpraša kaj je na sliki in kje se nahaja. Ostali pokažejo lego na zemljevidu. Če odgovora ne poznajo, kartico vrnejo v vrečko.

Povezovanje kartic s sličicami z lokacijo na zemljevidu

Igra je bila uporabljena na tečajih slovenščine v osnovni in srednji šoli in se je izkazala kot uporaben didaktični pripomoček za spoznavanje Slovenije in učenje novega besedišča.

Prav tako je bila igra uporabljena v oddelkih 3. razreda kot pripomoček za utrjevanje snovi:

    Učenci so preverjali usvojeno znanje o Sloveniji tudi s pomočjo igre Slovenija. Igrali so igre spomin, iskali so pare kartic slika-besedilo (Slika 1), ustno so opisovali fotografijo na kartici (Slika 2) in drugo. Ob igranju je bilo pri učencih moč opaziti veselje ob uspešnosti reševanja iger kot tudi presenečene obraze ob odkrivanju novega, še neznanega o Sloveniji. Povedali so, da so jim pri karticah všeč lepe fotografije in kratki zapisi. Veseli so bili, da so lahko igrali raznolike igre (Slika 3) s katerimi so na zabaven in sproščen način preverili in utrdili svoje znanje o Sloveniji. Ob igranju iger so bili tudi manj uspešni učenci in učenci priseljenci uspešni in z nasmeškom na obrazu.

Marisa Leban, učiteljica 3. razreda na OŠ Koper

Posamezne dele didaktične igre si lahko prenesete in jih uporabite pri svojem delu.

• Kartice – pojmi 
• Kartice – vprašanja in odgovori
• Kartice – slike
• Kartice – opisi
• Figurice – slike
• Figurice – opis
• Navodila
• Igralna plošča – SLO
• Igralna plošča – EN

Zapisala: Nika Rudež, multiplikatorka SIMS na OŠ Koper

Prispevek je nastal v okviru projekta izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropske unija iz Evropskega socialnega sklada.

The post Didaktična igra Slovenija appeared first on ZA medkulturno sobivanje.

The post Pripravljena je spletna učilnica za poučevanje italijanščine za učence priseljence appeared first on ZA medkulturno sobivanje.

The post Pripravili smo zaključno publikacijo projekta Izzivi medkulturnega sobivanja z naslovom Za medkulturno sobivanje v vrtcih, šolah in lokalnih okoljih. appeared first on ZA medkulturno sobivanje.

The post Pripravili smo publikacijo Z drobnimi koraki v slovenščino appeared first on ZA medkulturno sobivanje.

Pravi, da je v sodobnem svetu nemogoče živeti kulturno izolirano in zaprto. Poudarja pomen tega, da druge kulture sprejmemo kot enake svoji. Ne gre za večvrednost ali manjvrednost kultur, ampak za to, da so drugi enaki kot mi, imajo enake pravice, vendar so drugačni.

Doda, da si vsi želimo živeti v družbi, v kateri se bodo priseljeni otroci in odrasli uspešno vključili – to pomeni v družbi, ki je kohezivna, povezana, sodelujoča, sprejemevajoča. V takšni družbi se vsi dobro počutijo. Pristati na to, da se razvijamo v družbo, ki bo ločevalna, getoizirana in bo ločevala različne kulture, jezikovne, verske skupine, na dolgi rok vodi v družbo, ki je konfliktna, v kateri so prisotne tenzije, separatizmi in tudi razna skrajna teroristična ravnanja. V taki družbi si nihče ne želi živeti.

Spregovori tudi o kulturnih kompetencah. Gre za skupek veščin in znanj, ki nam omogočajo, da vzpostavimo vez z ljudmi iz drugih kultur. Pomembno je, da se jih naučimo. Kulturne kompetence niso nekaj, kar je enkrat za vselej pridobljeno in nas v celoti zaščiti pred stereotipi in predsodki. Nenehno moramo delati na tem, da smo vključujoči in sprejemamo drugačnost.

In kaj lahko vsak posameznik naredi, da bomo živeli v medkulturni družbi? Dovolimo si biti odprti, prevprašujmo lastne strahove – to ne pomeni, da jih zanikamo, ampak se enostavno vprašamo, kaj je tisto, kar nas pri drugačnosti plaši in zakaj ter poskušajmo razumsko nagovoriti raznolikost.

Več lahko izveste v reportaži, ki smo jo pripravili v sodelovanju s spletnim časopisom Časoris.

Reportaža je nastala v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

The post Dovolimo si biti odprti, prevprašujmo lastne strahove in sprejmimo ter spoštujmo druge kulture appeared first on ZA medkulturno sobivanje.

Barbara Zupančič, direktorica Listine raznolikosti Slovenija, pravi, da je raznolikost več kot spol, rasa ali starost. Predstavlja ljudi iz različnih okolij, z različnimi pogledi in izkušnjami. Bogati nas, če je ne zanikamo. Potrebno jo je resnično vključiti – jo prepoznati, spoštovati, omogočiti, da se ljudje iz različnih kulturnih okolij lahko vključijo v naše okolje. Izpostavi, da je raznolikost je izjemno bogastvo tudi zato, ker iz nje lahko potegnemo rešitve za izzive, ki jih naša družba ima in nam pomaga, da smo bolj prožni ter ustvarjalni.

Pisateljica in pesnica Lidija Dimitrovska se je iz Makedonije preselila pred 20 leti. Pomembno se ji zdi, da v Sloveniji ustvarjamo kulturno in literarno sceno, ki bo odprta za vse. Za to si prizadeva preko projektov, antologije Iz jezika v jezik, zbornika Biće bolje – Bo že in preko svoje literature, ki jo piše v makedonščini, ker ji materni jezik predstavlja dom.

Slikar Miloš Dekić, ki se je v Slovenijo preselil iz Srbije. Pravi, da se s spoznavanjem in razumevanjem novih kultur omogoča bogatimo. Slovenska kultura mu predstavlja dodatno percepcijo in mu nudi dodatno moč, da ustvarja.

Draga Potočnjak je igralka in gledališka pedagoginja. Poudarja pomen tega, da so učitelji odprti do različnih kultur in se jih ne ustrašijo. Pravi, da tudi otroci lahko veliko pridobijo s tem, da imajo v razredu/skupini nekoga, ki izhaja iz drugačnega kulturnega okolja in še ne zna govoriti v jeziku okolja, v katerega se je preselil, saj se v skupini/razredu lahko okrepi solidarnost, pripravljenost pomagati drugemu.

Lina Akif je slovenska igralka. Rodila se je v Sloveniji, korenine pa ima tudi na Madžarskem in v Sudanu. Opaža, da rasa in njena vizualna podoba zelo vpliva na njen poklic in si želi si, da gledališke vloge ne bi bile rasno determinirane, ampak bi bilo popolnoma vseeno katere rase je kater igralec na odru.

Diego Barios Ross je glasbeni pedagog, ki se je v Slovenijo preselil iz Venezuele. Pravi, da je smisel medkulturnega sodelovanja v tem, da vsaka kultura nosi svoj temperament, značaj in da se iz tega značaja se vsi obogatimo. Končni cilj medkulturnega sobivanja je ugotavljati, da smo vsi enaki – vsi doživljamo strasti, ljubezen, potrebe po pozornosti in po ustvarjalnosti.

Več lahko izveste v reportaži, ki smo jo pripravili v sodelovanju s spletnim časopisom Časoris.

Reportaža je nastala v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

The post O raznolikosti, kulturi in medkulturnem sobivanju appeared first on ZA medkulturno sobivanje.