Z veseljem vam sporočamo, da smo pripravili zaključno publikacijo projekta Izzivi medkulturnega sobivanja z naslovom Za medkulturno sobivanje v vrtcih, šolah in lokalnih okoljih.

Publikacija je nastala ob zaključku projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. V njej so predstavljeni primeri dobrih praks vključevanja otrok priseljencev in njihovih družin, ki so jih vzgojitelji in učitelji v sodelovanju s svetovalnimi delavci in različnimi strokovnjaki razvili na strokovnih podlagah, evalvacijah, raziskavah in pridobljenem znanju. Prikazuje prakse, ki so v slovenskih vrtcih in šolah resnično zaživele in se odvile glede na razpoložljive vire, znanje, motive in tudi glede na potrebe posameznih zavodov.

Publikacija je nastala v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Z veseljem vas sporočamo, da smo pripravili publikacijo Z drobnimi koraki v slovenščino: vključevanje otrok priseljencev v vrtce.

Njen osnovni cilj je spodbujanje razvijanja medkulturne in raznojezične zmožnosti v predšolskem obdobju.  V njen najdete pregled teoretičnih izhodišč in tudi konkretne smernice, priporočila in primere iz prakse, ki bodo strokovnim delavcem in strokovnim delavkam v podporo in pomoč pri načrtovanju dejavnosti v vrtcu.

Publikacija je nastala v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

25. maja 2021 je potekal 4. lokalni posvet z naslovom Izbrali smo Slovenijo. Organizirali smo ga v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki poteka na 15 konzorcijskih šolah ter ostalih zavodih v okolici. Konzorcijska šola projekta v občini Trzin je Osnovna šola Trzin.

Najprej nas je z uvodnim nagovorom pozdravila ravnateljica šole Matejka Chvatal, nato pa sem jaz, multiplikatorka projekta Anita Novak, predstavila naše poslanstvo na vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so vključeni v projekt. V 5-letnem projektu v našem okolju sodeluje 7 vzgojno-izobraževalnih zavodov (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra, Srednja šola Domžale, Osnovna šola Domžale, Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Jožeta Moškriča, vrtec Trzin, vrtec Črnuče). Na projektu se izvajajo tečaji slovenščine za otroke priseljence ter njihove starše, različne aktivnosti, s katerimi spodbujamo socialno vključenost otrok v njihovem lokalnem okolju ter v razredu, nudi se jim tudi pomoč pri učenju in mnogo drugih dejavnosti. Na otroke priseljence gledamo celostno in spodbujamo njihovo uspešno vključenost v novo okolje ter šolski sistem.

Sledila je predstavitev Selme Skenderović; priseljenke, zmagovalke Festivala mlade literature Urška 2020, pisateljice, pesnice. Selma je študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani in na posvetu je predstavila sebe in svoje soočanje z izkušnjo priseljenstva. Govorila je predvsem o svoji izkušnji v novi državi – kako se je znašla v Sloveniji, s katerimi težavami se je soočala ter kako na vse to gleda danes (po enajstih letih življenja v Sloveniji). Prebrala nam je tudi svojo kratko zgodbo z naslovom Brezimni obraz, ki je najbolj ponazorila občutke tujstva in notranjega doživljanja ob zamenjavi rodne domovine z novo.

Vzgojiteljica Urša Vižintin iz vrtca Črnuče je predstavila svoje vzgojno delo z otroki priseljenci z naslovom »Delo z otroki priseljenci v vrtcu«. V letošnjem letu vzgojiteljica dela s skupino otrok, starih od 3 do 5 let. V skupino sta vključena tudi 2 otroka s posebnimi potrebami, 2 priseljenca iz Rusije in Srbije ter še 3 dvojezični otroci (albanski, srbski in makedonski jezik). V predstavitvi se je osredotočila na otroka, ki prihaja iz Rusije. Oče dečka govori malo slovensko in angleško, mama in deček pa samo rusko, kar pomeni velik izziv za otroka v novem okolju. Opisala je, kako je potekalo prvo spoznavno srečanje, uvajanje, ter na kakšen način komunicirajo v vrtcu s starši in z dečkom. Predstavila je tudi slikovno podporo (slikovni urnik in druge sličice), ki jo uporablja v skupini za lažje komuniciranje z dečkom. V vrtcu Črnuče so izdelali tudi slikovne kartice v več jezikih za pomoč otrokom (in vzgojiteljem) pri dnevni rutini, ki so se izkazale za uspešno didaktično metodo pri samem delu v vrtcu.

Tudi vzgojitelja Jana Grabnar in Gašper Ogorelec iz vrtca Trzin sta predstavila svoje delo z otroki priseljenci. Poudarila sta, da je osnovni cilj, ki je vodilo pri njunem vzgojnem delu medkulturnega izobraževanja to, da ima vsak otrok, ne glede na kulturno naravnanost, spretnosti in potrebe v medkulturnem izobraževanju možnost doseči aktivno in polno udeležbo v družbi.

Naslednja strokovna gostja, dr. Marina Lukšič Hacin iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je razmišljala o tem, s kakšnimi izzivi se soočajo ljudje, ki odhajajo v življenje prek meja svoje države. Poudarila je, da smo v Sloveniji precej družba monologa, to pomeni, da se radi pogovarjamo s sebi enako mislečimi, medtem ko druge vidike radi preslišimo. Postati bi morali družba dialoga ter delovati z zavedanjem, da nas različna mnenja ali kulture lahko bogatijo.

V zadnjem delu posveta sta se skupaj predstavila še Ela Rovšek, priseljenka iz Poljske ter Arkan Al Nawas, priseljenec iz Iraka. Arkan, krajinski arhitekt in slikar, ustanovitelj društva za kulturo in umetnost Diwan, je poudaril, da ljudje ob besedi musliman takoj pomislijo na vojne in nemir ter nam povedal, da on ljudi ob tem vedno spomni na drugi vidik te kulture in sicer, da so muslimani bili včasih Sumerci, ki pa so na znanstvenem in kulturnem področju veliko prispevali v družbi. Sumerci so izumili npr. kompleksen sistem meroslovja in še mnogo drugih zadev na različnih področjih. To meroslovje je rezultiralo v ustvarjanju aritmetike, geometrije in algebre. Napisali so tudi glinaste tablice s tabelami za množenje in se ukvarjali z geometrijskimi problemi in problemi deljenja. Gospod Arkan torej vedno opominja na pozitivni aspekt muslimanske kulture. Ela Rovšek pa je predstavila med drugim tudi tradicijo v svoji rojstni državi, ki poteka ob prazniku velike noči. Velikonočni ponedeljek je na Poljskem družinski praznik in ga radi poimenujejo tudi Mokri ponedeljek, saj takrat ženske radi polijejo z vodo (voda, kot prispodoba za krst) – ta tradicija izvira še iz poganskih časov in se imenuje Smingus-Dyngus.

Povabili smo tudi starše otrok priseljencev iz šol in vrtcev (Mara Crulci (Italija), Saša Vrančič (Slovaška), Anita Marin (Srbija) ter Dmitry Novitskiy (Rusija)), ki so se predstavili. Dimitry iz Rusije je povedal, da je največja razlika med Slovenijo in Rusijo ta, da v njegovi matični državi delajo ves dan ali pa začnejo pozno ter zaključijo z delom ob večeru. Bil je presrečen, ko je ugotovil, da lahko ob 15.00 uri zaključi z delom in mu popoldan preostane še nekaj prostega časa. Vsi gostje so tudi povedali, kako so se znašli pri delu v lokalnih institucijah in kje so naleteli na izzive.

Na projektu poudarjamo pomen povezovanja vzgojno – izobraževalnih zavodov z lokalnim okoljem in ta del je meni, kot učiteljici multiplikatorki, najbolj všeč. Ob povezovanju z lokalnimi institucijami, bodisi mladinskimi centri, kulturnimi ali športno – rekreativnimi ustanovami, na zavodu lahko veliko doprineseš – otrok spozna svoje novo okolje, mogoče nove prijatelje in vse to vpliva tudi na njegovo uspešno socialno vključenost v novi državi. Posvet smo zaključili z optimizmom in veseli, da smo imeli priložnost srečati tako veliko in raznoliko število priseljencev na dogodku ter izmenjati svoje izkušnje in mnenja.

Zapisala: prof. Anita Novak, multiplikatorka projekta Izzivi medkulturnega sobivanja

Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

»Ustavimo zlo nestrpnosti, nikar ne obupujmo« – je bilo vodilno sporočilo otroške psihiatrinje in pedagoginje dr. Anice Mikuš Kos strokovnim delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji na zaključni konferenci projekta Izzivi medkulturnega sobivanja.

V petih letih, od septembra 2016 do konca aprila 2021, je bilo v projekt vključenih 7.165 otrok​ priseljencev, 1.941 staršev ​priseljencev in 6.577 strokovnih delavcev​ iz kar 90 vrtcev, osnovnih in srednjih šol po Sloveniji.

»Spreminjanje šolske kulture v smeri razumevanja in sprejemanja večkulturnosti, ne more biti projekt posameznih učiteljev, ampak celotnega šolskega sistema«, je prvega dne zaključne konference z naslovom Za medkulturno sobivanje v vrtcih, šolah in lokalnih okoljih udeležence opozorila dr. Sonja Pečjak s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Na okrogli mizi so se koordinatorica projekta Mojca Jelen Madruša iz OŠ Koper, ravnatelj OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice Janez Kobe, ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica Iva Pučnik Ozimič, strokovna delavka Vrtca Trbovlje Manja Vozel in strokovna delavka iz OŠ Leskovec pri Krškem Sanja Antolič pogovarjali o poti, ki so jo prehodili tekom projekta in rezultatih, ki so jih dosegli.  Strokovni delavci so delali ne samo s priseljenskimi,  ampak z vsemi otroki, vzpostavili so sistem tutorstva, organizirali medkulturne delavnice,   povezovali so se  in sodelovali s prostovoljci iz drugih nevladnih organizacij, mladinskimi centri in ustanovami lokalnega okolja, ki imajo izkušnje z vključevanjem priseljenskih otrok. Boljši so pri sprejemu in zagotavljanju učne in socialno-čustvene podpore otrok-priseljencev, pri spremljanju napredka in vključevanja družin v lokalno okolje. S projektom, ki sta ga sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, pa so pridobili še več priložnosti za sistematično in celostno vključevanje otrok priseljencev v slovensko družbo.

Dr. Barbara Baloh s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem je poudarila, da vsi učitelji otrokom priseljencem predstavljajo učitelje slovenščine. »Le znanje slovenščine pa otrokom priseljencem ne zagotavlja uspešne vključenosti – pri tem pomembno vlogo igrata tudi občutek pripadanja in socialna vključenost«, je dejala.

Dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je izpostavil, da ima šola pomembno vlogo pri krepitvi medkulturnega sobivanja. »Pedagoški delavci na vseh ravneh izobraževanja morajo naslavljati diskriminacijo in je ne tolerirati«, je opozoril.

»Rasizem, nestrpnost in nacionalizem v družbi je treba prepoznavati,  naslavljati oziroma se jim zoperstavljati» – so prav tako izpostavili udeleženci omizja dr. Marina Lukšič Hacin z ZRC SAZU, dr. Mateja Sedmak z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, predstavnik urada Zagovornika načela enakosti Samo Novak, otroška psihiatrinja in pedagoginja dr. Anica Mikuš Kos, Sladjana Jović Mićković z OŠ Livada ter pisatelj, režiser in kolumnist Goran Vojnović. Opozorili so tudi na nevarnost prikrite nestrpnosti in poudarili, da je potrebno za krepitev medkulturnosti in strpnosti različne aktivnosti izvajati na vsakodnevni ravni, skozi redne dejavnosti in s spoštljivim odnosom, začenši v vrtcu.

V uvodu drugega dne konference (11. 6.) je dr. Mateja Sedmak poudarila pomen krepitve kulturnih kompetenc zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja ter dodala, da so za uspešno integracijo ključni šola, učitelji in sošolci, saj oni pogosto za otroka priseljenca predstavljajo prvi stik z novim okoljem.

Dr. Katica Pevec Semec z Zavoda RS za šolstvo pa je predstavila model vključevanja in dela z otroki priseljenci ter poudarila pomen prilagoditev poučevanja posameznemu otroku, ohranjanja njegovega maternega jezika, začetnega učenja slovenščine, oblikovanja vključujočega, spodbudnega in večkulturnega okolja ter nenazadnje tudi  podpornega profesionalnega okolja v vrtcih in šolah.

Dr. Sonja Rutar s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem je izpostavila, da je potrebno v katerikoli odnos vstopati spoštljivo in osebi omogočiti, da je to, kar je – in še več. Dodala je še, da je dobro počutje v šolskem prostoru je eden od pogojev za uspešnost vseh otrok. Otroci se dobro počutijo v šoli, kjer imajo prijatelje, kjer se učitelji zanimajo zanje kot osebe in kjer se počutijo sprejeto, imajo občutek pripadanja. Otroci šolo doživljajo kot celoto, saj čutijo in opažajo tudi, kakšen je odnos vseh zaposlenih (ne le učiteljev) do njih.

Na okrogli mizi ob zaključku konference je Igor E. Bergant z gosti in gostjami strnil misli o tem, kje smo in kam gremo področju vključevanja otrok priseljencev in njihovih družin. Vsi so se strinjali, da je za uspehe na tem področju ključen sistematičen in organiziran pristop, manjkati pa sme niti sodelovanje in trdno povezovanje različnih posameznikov, nevladnih organizacij in javnih zavodov ter institucij.

Dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, je mnenja, da se prizadevanja za vključevanje otrok priseljencev in njihovih družin s projektom ne smejo končati, temveč jih je potrebno umestiti v sistem, analizirati obstoječe ovire pri integraciji priseljencev in nato na podlagi tega iskati rešitve. Njegovemu mnenju se pridružuje tudi dr. Stanka Lunder Verlič iz MIZŠ, ki je dodala, da je zagotavljanje kakovosti v VIZ »kontinuiran proces in da bo v nadaljevanju potrebna nadgradnja na sistemski ravni in nadaljnji razvoj ter krepitev področja socialno-čustvenega znanja in kompetenc«.

Goran Popovič, ravnatelj OŠ Livada je poudaril, da je integracija dvosmeren proces in da moramo energijo vlagati vsi na vseh ravneh. Mag. Blanka Kovačec z OŠ Maksa Durjave Maribor je izpostavila številne dobre prakse v šolah in lokalnih skupnostih (npr. lokalne posvete in dobro sodelovanje različnih organizacij), ki so prispevale k bolj uspešnemu vključevanju otrok priseljencev in njihovih družin. Pohvalila je strokovne delavce v VIZ, ki so se opremili z znanjem in veščinami za sprejem ter zagotavljanje podpore otrokom priseljencem. Meni tudi, da si bo v prihodnje potrebno prizadevati tudi za bolj sistematično krepitev medkulturnih kompetenc  vseh zaposlenih v VIZ.

Mag. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je dodal, da je potrebnega še več povezovanja v lokalnem okolju ter da »medkulturnost ne bi smela biti razumljena kot e ena od ideologij, ampak nekaj, kar je dobro za vse.« Anton Baloh z OŠ Koper pa, da »se okrog šole svet vrti« in da »nihče ne sme spregledati nestrpnosti in sovražnega govora, vsi pa lahko širimo vrednote medkulturnosti in si prizadevamo za spoštovanje otrokovih in človekovih pravic.

Arbnore Avdylaj z Veleposlaništva Republike Kosovo je poudarila, da lahko prav vsak lahko prispeva v družbi s svojimi talenti, spretnostmi in močjo človeškega duha. »Potrebujemo novo generacijo migracijskih politik. Skupaj si prizadevajmo pokazati, na kakšen način smo si ljudje iz različnih okolij med seboj podobni in poudarjajmo skupne značilnosti.«

Koordinatorica projekta, mag. Mateja Štirn iz ISA instituta, pa je konferenco zaključila z to mislijo: »Upamo, da smo s projektom pustili pomembne sledi in ustvarili veliko priložnosti za povezovanje, sodelovanje ter ustvarjanje strpne in medkulturne družbe. Želimo si, da bi te sledi in pridobljena znanja, veščine, ki smo jih širili tekom projekta, tudi v prihodnje usmerjala delo zaposlenih v VIZ in vseh drugih, ki si prizadevajo za uspešno vključevanje otrok priseljencev in njihovih družin. Skupaj razmislimo, kako lahko znanje in že postavljene temelje uporabimo za naprej, kako lahko negujemo in krepimo vezi in medsebojno sodelovanje.«

Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada.

Vsi včasih potrebujemo pomoč. Čisto vsi. Čeprav je včasih težko prositi zanjo. A jo potrebujemo, da bi bolj uspešno upravljali s stresom, bili zdravi, da bi se počutili varno in da bi poskrbeli za dobrobit nas ter naših družinskih članov, prijateljev. O pomenu nudenja in iskanja pomoči smo se 27. 5. pogovarjali na 5. modulu usposabljanja Krepimo družine.

Nekateri to, da morajo nekoga prositi za pomoč, povezujejo s šibkostjo, z neuspehom. Če nudenje pomoči povežemo z neuspehom, bomo težko prosili za pomoč in morda tudi druge nevede obsojali, ko bodo za pomoč prosili nas. To, kako vidimo družine, pogosto določa, kako delamo z njimi. Če nanje gledamo kot da jim ni uspelo, se bomo do njih obnašali drugače kot če se osredotočimo na njihova močna področja in razmišljamo, kako lahko pripomoremo, da jim bo šlo še bolje. Tudi zato je pomembno, da razmislimo o svojem odnosu do prejemanja in nudenja pomoči ter tudi o odnosu do družin, s katerimi delamo.

Vrtec predstavlja vhod za konkretno podporo in pomoč družinam v kriznih časih. To je še posebej pomembno za priseljenske družine, ki pogosto v novem okolju še nimajo (močne) socialne mreže in jim vrtec lahko predstavlja edini dostop do storitev, informacij, ne le s področja vzgoje in izobraževanja, ampak tudi glede socialnih, zdravstvenih storitev ipd. Vrtec zagotavlja varno, spodbudno, predvidljivo okolje za otroke in tudi staršem omogoča, da se vsak dan srečujejo in pogovarjajo z zaposlenimi in s pomočjo različnih aktivnosti, ki jih organizirajo v vrtcu, navezujejo stike z drugimi družinami.

Hvala izvajalki Pat Stanislaski za njene bogate izkušnje, anekdote in zabavne aktivnosti ter vsem udeleženkam in udeležencu za prijetno druženje na daljavo.

Usposabljanje smo pripravili v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vir

Stanislaski, P. (2021). Krepimo družine [Neobjavljena predstavitev PPT].

Spoštovani,

petletni projekt »Izzivi medkulturnega sobivanja« se zaključuje. Osnovni namen aktivnosti, ki smo jih izvajali v okviru projekta, je bil izboljšati strokovno usposobljenost vodstvenih in strokovnih delavcev v VIZ za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem ter krepiti vrednote medkulturnosti in gradnjo podpornih, večkulturnih okolij.

Vprašalnik je anonimen; podatki bodo analizirani skupinsko in uporabljeni le za namen evalvacije. Izpolnjevanje vprašalnika traja približno 15 minut. Morda ste ga izpolnili že v letu 2018. Kljub temu vas prosimo, da ponovno odgovorite nanj.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na administrativno koordinatorko projekta mag. Matejo Štirn iz ISA instituta (mateja.stirn@isainstitut.si).

Za vašo pripravljenost na sodelovanje in posredovanje vabila k izpolnjevanju vprašalnika se vam že vnaprej zahvaljujemo.

Projekt Izzivi medkulturnega sobivanja sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.