Igra Slovenija je družabna igra, ki se lahko uporablja kot didaktični pripomoček za učenje slovenščine in spoznavanje države Slovenije.

Namenjena je učenju novih pojmov in spoznavanju kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije (osnovni podatki o Sloveniji, mesta, prazniki, običaji, jedi, živali, rastline).

Pri igranju uporabljamo različne kartice s sličicami, pojmi in opisi pojmov ter kartice z vprašanji in odgovori. Pojmi so prevedeni tudi v angleški jezik.

Uporabljamo jo lahko na tečaju slovenščine, pri rednem pouku pri skupinskem delu (spoznavanje okolja, družba, geografija), v podaljšanem bivanju, v prostem času itd.

Igra vključuje sedem aktivnosti različnih stopenj zahtevnosti:

Igra je bila uporabljena na tečajih slovenščine v osnovni in srednji šoli in se je izkazala kot uporaben didaktični pripomoček za spoznavanje Slovenije in učenje novega besedišča.

Prav tako je bila igra uporabljena v oddelkih 3. razreda kot pripomoček za utrjevanje snovi:

    Učenci so preverjali usvojeno znanje o Sloveniji tudi s pomočjo igre Slovenija. Igrali so igre spomin, iskali so pare kartic slika-besedilo (Slika 1), ustno so opisovali fotografijo na kartici (Slika 2) in drugo. Ob igranju je bilo pri učencih moč opaziti veselje ob uspešnosti reševanja iger kot tudi presenečene obraze ob odkrivanju novega, še neznanega o Sloveniji. Povedali so, da so jim pri karticah všeč lepe fotografije in kratki zapisi. Veseli so bili, da so lahko igrali raznolike igre (Slika 3) s katerimi so na zabaven in sproščen način preverili in utrdili svoje znanje o Sloveniji. Ob igranju iger so bili tudi manj uspešni učenci in učenci priseljenci uspešni in z nasmeškom na obrazu.

Marisa Leban, učiteljica 3. razreda na OŠ Koper

Posamezne dele didaktične igre si lahko prenesete in jih uporabite pri svojem delu.

• Kartice – pojmi 
• Kartice – vprašanja in odgovori
• Kartice – slike
• Kartice – opisi
• Figurice – slike
• Figurice – opis
• Navodila
• Igralna plošča – SLO
• Igralna plošča – EN

Zapisala: Nika Rudež, multiplikatorka SIMS na OŠ Koper

Prispevek je nastal v okviru projekta izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropske unija iz Evropskega socialnega sklada.

E-gradivo za poučevanje italijanščine za učence priseljence v 2. in 3. letu šolanja se nahaja v Moodle spletni učilnici OŠ Koper.

Razdeljeno je na odseke po triadah, vsak odsek obsega dve poglavji.

Znotraj vsakega poglavja se nahaja več zaključenih učnih enot ter slovarček neznanih besed.

Gradivo je interaktivno in opremljeno z navodili za uporabo, zato je primerno za uporabo tako za učitelje kot za učence.

Do e-gradiva lahko dostopate preko te povezave (ključ = gradiva).

Osebna prožnost je pomemben varovalni dejavnik za uspešno obvladovanje stresa in preprečevanje negativnih posledic, ki jih lahko imajo življenjske preizkušnje, tudi takšne, s kakršnimi se soočamo v aktualnih razmerah povezanih z epidemijo koronavirusa. Zaradi prožnosti lahko ohranimo svoje zdravje in blagostanje ter uspevamo ne glede na težke okoliščine, s katerimi se ali smo se spoprijemamo.

Dobra novica je ta, da lahko osebno prožnost razvijamo oziroma krepimo. In prav to smo v sredini januarja počeli z dijaki in dijakinjami 3. letnikov v okviru projektnih dni, ki jih je organizirala šola. Na devetih delavnicah so mladi spoznali model devetih stebrov osebne prožnosti ter razmišljali, kako lahko poskrbijo za kakovosten odnos s sabo in z drugimi, kako lahko krepijo občutek smisla, miselno, čustveno in telesno ravnovesje ter kako lahko v svoje življenje vnesejo več čuječnosti, fleksibilnosti in vztrajnosti.

Dijaki so bili zelo pozitivno naravnani in angažirani, na delavnicah pa so posamezen steber osebne prožnosti spoznavali predvsem prek različnih praktičnih vaj in individualnih ter skupinskih aktivnosti.

Dijaki in dijakinje so pri skrbi zase poudarili, da je pomembno, da znamo prepoznati svoje pozitivne lastnosti ter da se znamo umiriti in sprostiti, npr. z gibanjem v naravi, ogledom filma, kuhanjem ali peko, sprostitveno kopeljo, pisanjem dnevnika ali ustvarjanjem.

Za dobre, podporne in prijazne odnose se jim zdi najbolj pomembno zaupanje, empatija, spoštovanje, razumevanje, skrbnost, prijaznost, radodarnost in dobra komunikacija (da znamo poslušati in ponuditi nasvet, če ga oseba želi).

Podporen, empatičen pogovor se po njihovem mnenju začne z aktivnim poslušanjem, vsebuje pa tudi podporo, sodelovanje in iskrenost.

Kako pa smo lahko empatični oziroma kako lahko krepimo empatijo v času korone? Mladi pravijo, da se lahko srečujemo in pogovarjamo prek spletnih orodij (npr. Zooma), da vprašamo in preverimo, kako se oseba počuti, da smo med pogovorom še bolj pozorni na govorico telesa in obraza, da tudi prek zaslona ponudimo podporo (npr. pomagamo sošolcem in sošolkam pri učenju ali delu za šolo, jih spodbujamo in pomagamo pri motivacij).

Občutek smisla lahko krepimo z različnimi aktivnostmi, ki nam pomagajo, da se umirimo in povežemo s samimi sabo ter razmišljamo, kaj nam je v življenju pomembno, npr. z meditacijo, dihalnimi vajami, jogo, molitvijo ali obiskom cerkve, z izražanjem hvaležnosti, vztrajanjem pri ciljih in tudi tako, da pomagaš drugim.

Dijaki in dijakinje so izrazili hvaležnost za prijatelje in družino, podporo, hišne ljubljenčke, poln hladilnik, telefon, ki jim omogoča, da ostanejo povezani tudi na daljavo, smeh, upanje in toplino doma.

Na koncu drugega dne delavnic smo evalvacijo izvedli s pomočjo WC papirja, iz katerega smo izdelali motive, ki so povzeli vsebine, o katerih smo se pogovarjali ali sporočali, kaj nam je bilo na delavnicah najbolj všeč. WC papir se je tako med drugim spremenil v smeškote, »palec gor«, zajčka, metulja, miško, sonce in srček.

S skupnimi močmi pa smo ustvarili tudi zgodbo o mravlji Stefaniji.

Nekoč je živela mravlja z imenom Stefanija. Rada je igrala golf v hribih. Poleg golfa  je rada  plavala  po močvirju na vrhu hriba. Nekega dne je šla na sredino močvirja  in se utopila.  Hvala bogu je  prišla morska mačka in jo rešila … da bi jo lahko pojedla.

Že skoraj leto dni se na vsakodnevni ravni spoprijemamo z dodatnimi obremenitvami, pritiski in spremembami, na katere se prilagajamo vsak po svojih močeh. Pri tem nam pomagajo naši notranji in zunanji viri moči, kot so npr. miselno in čustveno ravnovesje, fleksibilnost, upanje ali podpora bližnjih. Te vire moči pa lahko krepimo, s čimer pa krepimo tudi osebno prožnost.

Osebna prožnost je sposobnost, da se v času življenjskih preizkušenj in različnih negativnih izkušenj pozitivno prilagodimo in ponovno vzpostavimo osebnostno ravnovesje. Aktivira nas, da se opremo na svoje vire moči in se s samouravnavanjem, prilagajanjem, učenjem, spreminjanjem in/ali preseganjem obstoječih vzorcev na pravi način lotimo reševanja težav.

Z udeleženkami iz vrtcev in šol smo tako od novembra do januarja na kratkih srečanjih, ki so potekala na daljavo, krepili osebno prožnost. Prožni posamezniki se bolj fleksibilno soočajo s spremembami in prilagodijo v novih okoliščinah, bolj konstruktivno se odzovejo na napake, kritike, uspejo jih razumeti kot »učno izkušnjo in priložnost za uvajanje sprememb in napredek. Imajo tesne vezi s svojo podporno socialno mrežo in temeljno dober odnos sami s seboj. Imajo moč, da udejanjijo svoje želje, cilje in vztrajajo tudi, če naletijo na ovire. Posledično pa so tudi bolje opremljeni, da nudijo podporo in pomoč otrokom in mladim.

Na kratkih srečanjih so udeleženke prek samorefleksije, diskusij in praktičnih aktivnosti razmišljale o posameznem stebru osebne prožnosti (klik za več informacij) ter izmenjale ideje, kako lahko krepimo področje odnosov (s sabo, drugimi in »nečim večjim od nas«), miselnega, čustvenega in telesnega ravnovesja ter način, proces, kako delujemo v svetu (prisotnost, fleksibilnost in moč, da vztrajamo).

Ideje in aktivnosti, ki smo jih izvajali na srečanjih, bodo udeleženkam koristili tudi pri delu z otroki, mladimi in odraslimi.

Moč prijaznosti lahko krepimo kjerkoli in kadarkoli – tudi na daljavo. Usposabljanje za zaposlene v vrtcih za izvajanje Programa za spodbujanje prijaznosti, ki je bilo sicer načrtovano v živo, smo zato izvedli prek spleta.

Z angažiranimi udeleženkami in udeležencem smo spoznali vsebine in delavnice za otroke v okviru Programa za spodbujanje prijaznosti. Program temelji na principih čuječnosti in spodbuja krepitev osebne prožnosti pri otrocih v vrtcu. Razvili so ga v organizaciji Healthy Minds Innovations, Inc. iz ZDA.

Na 24 delavnicah se z otroki prek igre, zgodb, ustvarjanja in praktičnih aktivnosti pogovarjamo in učimo o čuječnosti, čustvih, načinih, kako smo lahko prijazni do sebe in do drugih, kako lahko umirimo svoje misli in svoje telo, o hvaležnosti ter o tem, kako lahko skrbimo zase in za druge ljudi, pa tudi za živali in okolje.

Čeprav je usposabljanje potekalo na daljavo, smo uspeli tudi prek spleta poskrbeti, da smo ustvarjali in praktično preizkusili del aktivnosti, ki jih sicer izvajamo  z otroki. Med drugim smo ustvarjali virtualni vrt prijaznosti, krepili moč hvaležnosti in razmišljali, kako lahko prispevamo svoj košček k skrbi za okolje. Ena od udeleženk je k izvedbi praktičnih aktivnosti svojo skupino otrok in njihove starše povabila kar na daljavo, ko se vrnejo v vrtec, pa bodo izvedli še delavnice. Kot rečeno – prijazni, aktivni in angažirani smo lahko tudi na daljavo.

Veselimo se trenutka, ko bodo lahko udeleženke in udeleženec pridobljeno znanje prenesli v prakso ter prijaznost, skrbnost, čuječnost, miselno in čustveno ravnovesje ter hvaležnost krepili tudi z otroki.

Pravljice nimajo samo te moči, da nas popeljejo v čudežne svetove, temveč nas tudi učijo in širijo naša obzorja.

Eden od ciljev projekta Izzivi medkulturnega sobivanja je povezovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov. V Postojni so se vrtec, osnovna in srednja šola povezali tudi prek pravljic. Mladi iz osnovne in srednje šole namreč prebirajo pravljice v različnih jezikih vrtčevskim otrokom.

Po eni strani skupno branje pravljic spodbuja uporabo maternih jezikov otrok. Pogosto se namreč zgodi, da otroci priseljenci že hitro po prihodu v Slovenijo začnejo na nek način pozabljati svoje jezike. Znano pa je, kako pomembno je, da obvladamo materni jezik, saj se tako lažje učimo tudi drugih jezikov.

Poleg učenja jezika (tako maternega, kot tudi slovenskega) pa druženje ob pravljicah ponuja priložnosti za povezovanje, spoznavanje različnih kultur in jezikov ter vzajemno učenje.

Pomembno je, da pri otrocih krepimo občutek, da so v vrtcu sprejeti in dobrodošli ter da jim nudimo podporo in pomoč. V Vrtcu Postojna s sodelovanjem zaposlenih v vrtcu, multiplikatorja in starejših otrok zagotovo delajo pomembne korake za uspešno vključevanje otrok priseljencev in njihovih družin v vrtec.

Tukaj si lahko preberete, kako so se pripovedovanja pravljic lotili v mreži VIZ zavodov v Postojni.

Reportažo smo pripravili v sodelovanju s spletnim časopisom Časoris. Nastala je v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

K uspešnemu vključevanju dijakov in dijakinj, ki prihajajo iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij, prispeva več dejavnikov. Pomembno je, da mladi dobijo priložnost za učenje slovenščine v strnjeni obliki (npr. v obliki intenzivnega začetnega tečaja slovenščine) in da jim zaposleni na šoli nudijo podporo. Pri tem pa ne gre samo za podporo pri učenju posameznih predmetov ali prilagajanju učne snovi in ocenjevanja, temveč tudi za podporo pri vključevanju v različne šolske aktivnosti in vrstniške skupine, kjer lahko mladi priseljenci in priseljenke pridobivajo tudi druga znanja, veščine in krepijo svojo podporno mrežo. Na ta način so lahko tudi bolj uspešni pri pouku oziroma dosegajo boljši učni uspeh.

Pri tem pa lahko pomagajo tudi različne igre za učenje jezika, kot je npr. igra spomin, ki jo lahko pripravimo in izvajamo na različne načine.

Se sprašujete, kakšen je odgovor na vprašanje v naslovu tega prispevka?
Odgovor je Šola za storitvene dejavnosti, ki deluje v sklopu Šolskega centra Velenje.

Kot pravi ravnateljica, gospa Helena Zupanc, na šoli poudarjajo pomen partnerskega odnosa, ne samo med dijaki in dijakinjami priseljenci ter zaposlenimi na šoli, temveč tudi s starši oziroma družinami. S tem namenom organizirajo med drugim različne medkulturne dogodke, podpirajo pa tudi sistem vrstniškega tutorstva, kjer dijaki in dijakinje, ki so že dlje časa vključeni v šolo, pomagajo tistim mladim priseljencem, ki so vključeni na novo. Prvi pri tem krepijo socialne veščine in občutek odgovornosti, drugi pa se počutijo bolj dobrodošle, sprejete in se hitreje vključijo tudi v druge aktivnosti šole.

Na šoli je zaživela tudi trgovinica TREND butik, ki jo ob podpori mentorice Maše Kolšek vodijo dijakinje in dijaki. V njej imajo priložnost, da razvijajo prodajne veščine, ustvarjalnost in veščine šivanja ter aranžiranja, krepijo znanje slovenščine in se naučijo tudi poslovnega bontona. Za dobro založenost trgovine poleg dijakov in dijakinj skrbijo tudi prebivalci Velenja oziroma vsi, ki so pripravljeni oddati svoja rabljena oblačila in obutev. Letos so svoje izdelke predstavili recimo tudi na modni reviji v mestnem središču. Trend butik ponuja tudi možnost prakse za nekatere dijakinje in dijake priseljence, ki bi zaradi trenutnega slabšega znanja slovenščine morda težje dobili priložnost za opravljanje prakse v lokalnem okolju.

Več o trgovinici in o tem, kako lahko prispevati, si lahko preberete tukaj.

Za konec poudarimo še, kako pomembno je, da mladim damo ali jim pomagamo ustvarjati priložnosti, da delijo tudi svoje občutke in povedo svojo zgodbo. In da razumemo ter sprejmemo, da potrebujejo čas in veliko podpore, da se naučijo slovensko, vključijo in pokažejo, kdo so in kaj zmorejo.

Reportažo smo pripravili v sodelovanju s spletnim časopisom Časoris. Nastala je v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

»Poletje je zelo lep in prijeten čas, še posebej za otroke, ker se lahko takrat sprostijo, zaživijo in so skupaj s prijatelji,« pravi ravnatelj III. osnovne šole Celje.

Zato na šoli že več let, običajno konec junija in avgusta, organizirajo prostočasne aktivnosti za otroke priseljence. Aktivnosti so pestre in raznolike, od ogledov in sprehodov do različnih delavnic (npr. kuharskih, ustvarjalnih, literarnih), otrokom pa ponujajo priložnost, da usmerjeno preživijo svoj čas in pridobijo tudi nova znanja in veščine.

Delavnice in aktivnosti potekajo na različnih lokacijah, tudi izven šole, otroci pa preko različnih doživetij med drugim izpopolnjujejo tudi svoje znanje slovenščine. Počitniške aktivnosti so priložnost, da se otroci seznanijo z mestom, s kulturnimi in naravnimi znamenitosti ter se lotijo tudi novih izzivov. Letos so otroci tako npr. med prvimi obiskali Tehno park Celje, kjer so preizkusili virtualna očala in stopili tja, kamor si morda sicer ne bi upali ali ne bi dobili priložnosti.

Otrokom so prostočasne aktivnosti všeč, saj jim takrat ni dolgčas, ob njih se zabavajo in družijo z vrstniki in vrstnicami.

Reportažo smo pripravili v sodelovanju s spletnim časopisom Časoris. Nastala je v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Nič drugače kot prejšnja leta, le s skrbnim upoštevanjem vseh priporočil NIJZ, je bila dan pred prvim septembrom, v prijetnem vzdušju spoznavanja, na Osnovni šoli Koper izpeljana dobrodošlica za učence priseljence iz drugih držav in za tiste, ki so se prešolali iz drugih slovenskih šol.

Štirinajst otrok in njihove starše je prijazno nagovorila v. d. ravnateljica Ingrid Poropat, učiteljici Nika in Mojca sta jih seznanili s potekom šolskega vsakdana in drugimi informacijami za uspešen začetek šolskega leta. Kaj vse počnejo na šoli, so si ogledali ob video posnetku.

Iskrive, pri nekaterih nekoliko preplašene otroške oči, so bile v pričakovanju, da spoznajo svoje razrednike in razrede, kjer se bodo učili in druge prostore v šolski stavbi. Ravno prvo srečanje otroka, starša in učitelja je tisto najbolj dragoceno, tisto, kar daje zaupanje in priložnosti za nadaljnje sodelovanje.

Prvi dnevi v novem okolju so še posebej pomembni, da drug drugemu namenimo čas, besedo, nasmeh. Ni važno v katerem jeziku, važno je, da se razumemo. In to počnemo. Imamo se »fajn«.

Mojca Jelen Madruša, Osnovna šola Koper, strokovna koordinatorica projekta Izzivi medkulturnega sobivanja

Šola je pogosto prva ustanova, ki jo po prihodu v Slovenijo spoznajo otroci priseljenci in njihove družine. Zaposleni na OŠ Maksa Durjave se zavedajo, da je pri vključevanju otrok priseljencev zelo pomembno tudi lokalno okolje. S povezovanjem in sodelovanjem z organizacijami v lokalni skupnosti se na šoli trudijo, da otroci in tudi njihove družine krepijo občutek pripadanja in povezanosti tudi širše v lokalnem okolju.

»Otroci so tako bolj odprti, bolj pokažejo, kaj znajo, kaj jih veseli in lahko tudi bolje delujejo v novem okolju«, pravi Kaja Hercog, multiplikatorka v projektu Izzivi medkulturnega sobivanja.

»Otroci v različnih organizacijah (npr. v Pika. dnevnem centru za otroke in mladostnike Maribor) preživljajo popoldneve, se družijo, učijo, razvijajo svoje socialne spretnosti. Možnosti vključevanja v lokalno okolje pa predstavimo tudi staršem, saj tudi oni potrebujejo podporo,« dodaja ravnateljica OŠ Maksa Durjave.

Na šoli so uspešno izvedli tudi že več lokalnih posvetov, ki pomembno prispevajo h krepitvi dobrih odnosov in kakovostnega sodelovanja na področju uspešnega vključevanja otrok priseljencev in njihovih družin med različnimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi, institucijami, organizacijami in podjetji.

Reportažo smo pripravili v sodelovanju s spletnim časopisom Časoris. Nastala je v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.