Ali poznaš koga, ki se je preselil v drug kraj ali državo? Morda si med tistimi, ki so se priselili tudi ti ali kdo izmed tvojih družinskih članov. Razlogov, zakaj se ljudje preseljujemo, je veliko. Najbrž ima vsak, ki se odloči za selitev ali je primoran v selitev, malo drugačnega.

Nekateri se preselijo, da bi bili bližje svoji družini in prijateljem. To velja tudi za Marjana, ki se je v Brazilijo preselil, ker je tam spoznal svoje dekle Mario in pa za Davida, ki se je skupaj s staršema, ki sta v Sloveniji dobila zaposlitev, preselil iz Bosne.

Tudi boljše možnosti za izobrazbo in zaposlitev so lahko razlog za selitev.Zaradi tega sta se preselila Davidova starša, MaryAnn, ki je iz ZDA prišla študirat v Slovenijo in pa dvojčka Prohor ter Matvej, ki sta se iz Rusije preselila v Slovenijo, da bi tu trenirala boks. Več o njiju lahko izveš tukaj.

Nekateri se za selitev odločijo, ker želijo raziskovati svet in spoznavati različne kulture ali pa se v nek kraj preselijo, ker so jim všeč pokrajina, podnebje in navade domačinov. Veera in Otto sta se s Finske po upokojitvi preselila v Španijo. Od nekdaj sta si želela živeti nekje na toplem, blizu morja in sedaj se jima je želja uresničila.

So pa tudi ljudje, ki bi radi živeli v državi ali kraju, kjer so se rodili, a so se morali izseliti zaradi naravnih nesreč, npr. velikih požarov, hude suše, zaradi katere primanjkuje vode in s tem hrane, izbruhov vulkanov, tornadov, močnih potresov … Takšna nesreča se je leta 2011 zgodila v Fukušimi na Japonskem. Tam je tla najprej stresel potres, potem pa je sledil še cunami (pokrajino so oblili do 15 metrov visoki morski valovi, ki so nastali zaradi potresa). Uničilo je veliko hiš in prebivalci so se morali izseliti.

Nekateri ljudje so v selitev prisiljeni zaradi vojn, ki potekajo v njihovih državah ali pa jih preganjajo, ker se npr. ne strinjajo s politiki, ki so tam trenutno na oblasti ali pa, ker se zavzemajo, da bi vsi ljudje imeli enake možnosti, ne glede na spol, spolno usmerjenost, barvo kože, vero, narodnost … Ker se bojijo za svoje življenje, morajo iz države pogosto oditi na skrivaj, zato je njihova pot še nevarnejša. Na tak način je tudi Mohamed s svojimi starši zapustil Afganistan, kjer je divjala vojna. Prečkali so Iran in Turčijo ter nato v premajhnem, nevarnem čolnu pluli do Grčije. Od tam so se napotili proti Švedski, kjer sedaj živijo. Mohamed lahko končno uživa v igranju nogometa in druženju s prijatelji. Pogovor z njim lahko poslušaš tukaj. Esmi se je z mamo iz Kuvajta preselila v Slovenijo, ker so moški in ženske v Sloveniji enakopravnejši. Tu se lahko npr. izobražuje, v Kuvajtu pa te pravice ni imela. Več o njej lahko izveš tukaj.

Selitev v drugo državo ima dobre in lahko tudi malo manj dobre posledice.Pomislimo skupaj, kakšne so lahko. Predstavljaj si, da se moraš s svojo družino preseliti v drugo državo. Čaka te mnogo sprememb, tudi takšnih, ki ti morda niso všeč. Preseliš se v kraj, ki ga ne poznaš, v drugo hišo. Obiskuješ drugo šolo, imaš nove sošolce in učitelje. Morda še ne znaš govoriti jezika, ki ga govorijo tu in tako se težje sporazumevaš z domačini. Verjetno pogrešaš prijatelje in sorodnike, ki jih zaradi selitve ne moreš obiskovati tako pogosto, kot si jih prej. Z  njimi se verjetno pogovarjaš po telefonu in pa s pomočjo družbenih omrežij (npr. Messengerja, Facebooka, Instagrama). Prve  tedne  ti je verjetno težko. Veliko  ti pomeni, če  ti novi učitelji in sošolci pomagajo pri učenju jezika, ti razkažejo okolico in te sprejmejo medse. Selitev pa ti prinese tudi nove priložnosti.Verjetno spoznaš še več prijateljev, se naučiš novega jezika, spoznaš nove kraje, običaje, poskusiš kakšno zanimivo jed in tudi ti drugim predstaviš svojo državo in kulturo. Tako ste vsi bogatejši za novo znanje in nove izkušnje.

Če te zanima še kakšna zgodba otrok in mladih z izkušnjo selitve in se želiš naučiti še kakšne nove besede v njihovih maternih jezikih, lahko klikneš na Zgodbe otrok sveta.

 

Avtorica

Mateja Dolinar, psihologinja, sodelavka ISA instituta