Osebna prožnost je pomemben varovalni dejavnik za uspešno obvladovanje stresa in preprečevanje negativnih posledic, ki jih lahko imajo življenjske preizkušnje, tudi takšne, s kakršnimi se soočamo v aktualnih razmerah povezanih z epidemijo koronavirusa. Zaradi prožnosti lahko ohranimo svoje zdravje in blagostanje ter uspevamo ne glede na težke okoliščine, s katerimi se ali smo se spoprijemamo.

Dobra novica je ta, da lahko osebno prožnost razvijamo oziroma krepimo. In prav to smo v sredini januarja počeli z dijaki in dijakinjami 3. letnikov v okviru projektnih dni, ki jih je organizirala šola. Na devetih delavnicah so mladi spoznali model devetih stebrov osebne prožnosti ter razmišljali, kako lahko poskrbijo za kakovosten odnos s sabo in z drugimi, kako lahko krepijo občutek smisla, miselno, čustveno in telesno ravnovesje ter kako lahko v svoje življenje vnesejo več čuječnosti, fleksibilnosti in vztrajnosti.

Dijaki so bili zelo pozitivno naravnani in angažirani, na delavnicah pa so posamezen steber osebne prožnosti spoznavali predvsem prek različnih praktičnih vaj in individualnih ter skupinskih aktivnosti.

S pomočjo vprašanj za razmislek so imeli priložnost razmišljati o tem, kako skrbijo zase na različnih področjih osebne prožnosti.

  • Ali poznam svoje osebnostne moči (pozitivne lastnosti), veščine, talente?
  • Ali se lahko obrnem na druge ljudi po podporo in pomoč?
  • Ali ohranim upanje tudi, ko se soočam s težkimi preizkušnjami v življenju?
  • Ali sem običajno bolj osredotočen/osredotočena na pozitivne stvari ali na to, kaj lahko gre narobe?
  • Ali znam/zmorem obvladovati močna čustva?
  • Ali skrbim za zdravo, uravnoteženo prehrano?
  • Ali polno živim svoje življenje?
  • Ali znam na problem znam pogledati z različnih zornih kotov, vidikov.
  • Ali običajno vztrajam, da dosežem zastavljene cilje?

Več vprašanj za razmislek pa si lahko ogledate tukaj.

Za sprostitev smo poskrbeli z dihalnimi vajami in tehnikami sproščanja, kot so npr. postopno mišično sproščanje in vaja opazovanja telesa.

Nekaj dihalnih vaj delimo tudi z vami:

Naredimo 3 počasne, globoke vdihe in izdihe. Ob enem ciklu vdiha in izdiha si v mislih povemo nekaj pozitivnega, spodbudnega o sebi. Npr. rečemo lahko »Jaz sem zelo skrbna oseba.«

Počasi in globoko vdihnemo in pri tem štejemo do 4, zadržimo dih in pri tem štejemo do 5, nato pa počasi izdihnemo in pri tem štejemo do 6. Ponovimo trikrat.

Počasi, globoko dihamo skozi nos. Pri dihanju smo pozorni na zrak, ki se pomika po naših nosnicah. Opazujemo, kakšen je zrak ob vdihu in kakšen ob izdihu.

Dijaki in dijakinje so pri skrbi zase poudarili, da je pomembno, da znamo prepoznati svoje pozitivne lastnosti ter da se znamo umiriti in sprostiti, npr. z gibanjem v naravi, ogledom filma, kuhanjem ali peko, sprostitveno kopeljo, pisanjem dnevnika ali ustvarjanjem.

Za dobre, podporne in prijazne odnose se jim zdi najbolj pomembno zaupanje, empatija, spoštovanje, razumevanje, skrbnost, prijaznost, radodarnost in dobra komunikacija (da znamo poslušati in ponuditi nasvet, če ga oseba želi).

Podporen, empatičen pogovor se po njihovem mnenju začne z aktivnim poslušanjem, vsebuje pa tudi podporo, sodelovanje in iskrenost.

Kako pa smo lahko empatični oziroma kako lahko krepimo empatijo v času korone? Mladi pravijo, da se lahko srečujemo in pogovarjamo prek spletnih orodij (npr. Zooma), da vprašamo in preverimo, kako se oseba počuti, da smo med pogovorom še bolj pozorni na govorico telesa in obraza, da tudi prek zaslona ponudimo podporo (npr. pomagamo sošolcem in sošolkam pri učenju ali delu za šolo, jih spodbujamo in pomagamo pri motivacij).

Občutek smisla lahko krepimo z različnimi aktivnostmi, ki nam pomagajo, da se umirimo in povežemo s samimi sabo ter razmišljamo, kaj nam je v življenju pomembno, npr. z meditacijo, dihalnimi vajami, jogo, molitvijo ali obiskom cerkve, z izražanjem hvaležnosti, vztrajanjem pri ciljih in tudi tako, da pomagaš drugim.

Dijaki in dijakinje so izrazili hvaležnost za prijatelje in družino, podporo, hišne ljubljenčke, poln hladilnik, telefon, ki jim omogoča, da ostanejo povezani tudi na daljavo, smeh, upanje in toplino doma.

Mladi so razmišljali tudi o ključnih sporočilih, ki so jim pomembna na področju čustev in čustvenega ravnovesja.

  • Dovolimo sebi in drugim, da čutimo in izrazimo svoja čustva. Nič ni narobe, če se npr. zjočeš, ko si žalosten. Čustva lahko izrazimo tudi z gibanjem, ustvarjanjem ali v pogovoru z drugimi.
  • Vsa čustva so OK, tako prijetna kot tudi neprijetna.
  • Ne zadržujmo čustev v sebi, pomembno je, da jih izrazimo.
  • Vsi delamo napake, pomembno je, da jih sprejmemo in se iz njih česa naučimo.
  • Pomembno je, da se naučimo prepoznavati in obvladovati čustva.
  • Ko čutimo močna čustva, nam lahko pomagajo vaje za sproščanje in umiritev, telesna aktivnost, ustvarjanje, poslušanje glasbe,
  • Nič ni narobe, če si želiš biti kdaj sam.
  • Empatija je pomembna, saj nam pomaga razumeti druge in jim pomagati

Na zadnji delavnici so si mladi izbrali enega od devetih stebrov prožnosti, ki ga želijo še okrepiti. Pri tem so si pomagali z vprašanji:

  • Kaj želim doseči, okrepiti, izpeljati ali se naučiti?
  • Do kdaj želim to storiti?
  • Kaj potrebujem za dosego cilja?
  • Katere moči, veščine, znanja že imam?
  • Kdo mi lahko pomaga in me podpira pri doseganju cilja? Na kakšen način?
  • Kaj bi me lahko oviralo pri doseganju cilja?
  • Kaj lahko naredim, ko naletim na oviro ali ko izgubim motivacijo, zavzetost?
  • Kaj lahko za dosego cilja naredim v tem tednu, kaj v roku enega meseca in kaj do konca šolskega leta?

Na koncu drugega dne delavnic smo evalvacijo izvedli s pomočjo WC papirja, iz katerega smo izdelali motive, ki so povzeli vsebine, o katerih smo se pogovarjali ali sporočali, kaj nam je bilo na delavnicah najbolj všeč. WC papir se je tako med drugim spremenil v smeškote, »palec gor«, zajčka, metulja, miško, sonce in srček.

S skupnimi močmi pa smo ustvarili tudi zgodbo o mravlji Stefaniji.

Nekoč je živela mravlja z imenom Stefanija. Rada je igrala golf v hribih. Poleg golfa  je rada  plavala  po močvirju na vrhu hriba. Nekega dne je šla na sredino močvirja  in se utopila.  Hvala bogu je  prišla morska mačka in jo rešila … da bi jo lahko pojedla. 🙂

»Najbolj mi je bilo všeč to, da smo bili v skupinah in smo se lahko odkrito pogovarjali.«

»Všeč so mi bile vaje za sprostitev, npr. dihalne vaje, voden sprehod po mislih.«

»Zanimivo mi je bilo, ko smo si ogledali razne videoposnetke.«

»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se morali sami oceniti pri vprašalnikih. Tako sem videla na katerih področjih moram najbolj delati. Všeč mi je bilo tudi, ko smo morali napisati nekaj in to deliti s skupino.«

»Zelo zanimive teme in dobra izpeljava.«

»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo risali oblačke in si zapisali misli, ko smo ustvarjali iz toaletnega papirja ter dihalne vaje.«

»Hvaležna sem, ker sem se udeležila teh delavnic in delam na sebi.«