Kaj večino otrok priseljencev ob prihodu v novo okolje najbolj skrbi? To, da se bodo morali naučiti povsem nov jezik? Učenje jezika okolja jim pomaga pri vključitvi vanj. Ampak nekaj jih še bolj skrbi. In sicer, kako jih bodo v novem okolju sprejeli učitelji in sošolci. Ali so v novem okolju dobrodošli ali ne, začutijo takoj. Da to začutijo, jim ni potrebno znati niti besede v jeziku okolja, v katerega so se preselili. Če se v novem okolju ne počutijo varno, sprejeto in dobrodošlo, se bodo težje učili česarkoli, tudi novega jezika. To je bilo ključno izhodišče usposabljanja Prakse uspešnega vključevanja otrok priseljencev v osnovni šoli, ki smo ga 4. in 5. marca 2020 izvedli v Zrečah.

 

Udeleženke in udeleženca so se na začetku seznanili s Predlogom programa vključevanja otrok priseljencev v OŠ ter z zakonskimi podlagami. Nadalje so razmišljali o tem, kako lahko prispevajo k socialni vključenosti otroka priseljenca in občutku pripadanja. Takšne dejavnosti so:

  • izvedba dneva dobrodošlice,
  • priprava gradiv z osnovnimi informacijami v jeziku, ki ga priseljena družina razume,
  • priprava učencev na sprejem novega sošolca,
  • izvedba aktivnosti za spoznavanje, povezovanje in krepitev pozitivnih stališč do raznolikosti in medkulturnosti,
  • nudenje možnosti, da otrok spregovori tudi v maternem jeziku,
  • odkrivanje otrokovih močnih področij ter prepoznavanje njegovih osebnostnih moči,
  • oblikovanje prijetnega fizičnega okolja in okolja, v katerem se lahko učenci in zaposleni počutijo varno in sproščeno ter imajo občutek, da lahko tudi oni nekaj prispevajo, ne le prejemajo,
  • vzpostavitev načina dela, pri katerem so v ospredju sodelovalni cilji.

Nadalje je pogovor tekel o tem, kako je biti učitelj ali razrednik raznolikega oddelka, v katerem so tudi učenci priseljenci in kako pomembno je, da z otroki in njihovimi starši vzpostavimo zaupen odnos, tako da pokažemo iskreno zanimanje zanje in jih spoznamo kot soljudi. Poudarili smo tudi pomen dobrega sodelovanja in pomoči med strokovnimi delavci, saj ena ali dve osebi nikakor ne moreta biti edini, ki sta na šoli »zadolženi za« delo z otroki priseljenci. Pomembno je, da pri načrtovanju vključevanja otroka priseljenca sodelujejo vsi njegovi učitelji, otrok in njegovi starši. Pri tem jim pomaga oblikovanje individualnega načrta aktivnosti v e-obliki, o katerem smo se pogovarjali tudi na usposabljanju. Ena izmed pomembnih dejavnosti, ki jih zabeležimo tudi v INA je intenzivni tečaj slovenščine. Udeleženke in udeleženca so izvedeli, kako ta poteka in katera gradiva so lahko koristna za učenje novega jezika. Podrobneje smo obravnavali tudi vrstniško in medgeneracijsko tutorstvo ter sodelovalno učenje, ki v ospredje postavljata sodelovanje in pomoč drug drugemu. Izpostavili smo tudi pomen dobrega sodelovanja s starši ter poznavanje in vzpostavitev sodelovanja z različnimi organizacijami v lokalnem okolju, ki ponujajo dejavnosti, v katere se lahko vključijo otroci in njihovi starši. Seznam organizacij, ki delujejo v različnih slovenskih regijah najdete tukaj.

  

 

 

Nekaj dobrih praks, ki jih morda lahko preizkusite tudi vi …

  • Veriga raznolikosti. Otroci priseljenci so na pisane listke zapisali, kaj se jim v Sloveniji zdi najlepše, kaj najbolj pogrešajo in česa si želijo. Iz njih so sestavili verigo in jo razstavili na šolskem hodniku. Anonimni odgovori otrok so koristili tudi učiteljem, ki so z njihovo pomočjo dobili dodaten vpogled v potrebe otrok.
  • Darilo dobrodošlice otrokom priseljencem ob prvem šolskem dnevu. Vsakdo je prejel puščico, šilček, radirko, svinčnik in zvezek ter seznam, na katerem so bile zapisane in naslikane šolske potrebščine.
  • Otrokom omogočimo, da nastopijo na šolskih prireditvah in pokažejo svoja močna področja. Dekle iz Indije je nekaj tednov po selitvi v Slovenijo nastopilo na šolski prireditvi. V pevskem zboru je skupaj z vrstniki zapela refren pesmi v maternem jeziku. Verjetno ni potrebno omenjati, kako srečna in ponosna je bila. Pridobili so tudi vrstniki, ki so se naučili nekaj besed v njenem jeziku.
  • Ko ugotovimo otrokovo močno področje, mu pomagajmo, da ga bo lahko izrazil. Deček je bil zaprt vase in s sošolci je komaj kaj spregovoril. Potem pa so na plavalnem tečaju ugotovili, da je odličen plavalec in da je v državi, iz katere se je preselil, treniral plavanje. Na šoli so kontaktirali lokalni plavalni klub, družini pomagali pri vpisu in deček je začel trening ter na tekmovanjih zastopal šolo. Njegova samozavest se je dvignila in povezal se je s sošolci.
  • Izvedba delavnic za spodbujanje socialne vključenosti in občutka pripadnosti v 3./4. in 5./6. razredu. Če se odločite za izvajanje delavnic, pišite na info@isainstitut.si. Tu lahko dobite več informacij o izvedbi ter vsa gradiva za delavnice.
  • PEŠ BUS. Ker intenzivni tečaj slovenščine za otroke iz različnih mariborskih osnovnih šol poteka v stavbi, do katere je potrebno priti peš, se mame otrok priseljencev izmenjujejo pri spremstvu mlajših otrok na tečaj. To jim ni odveč. Nasprotno, na ta način so se s šolo še bolj povezale, saj s svojim delom pomagajo zaposlenim, otrokom in tudi drugim staršem.
  • Evropska vas. S pomočjo otrok priseljencev in njihovih staršev bodo na eni od mariborskih OŠ pripravili dan odprtih vrat za vse otroke in starše. Učilnice bodo preuredili tako, da bo vsaka učilnica predstavljala eno državo, iz katere prihajajo učenci na šoli. V vsaki učilnici si bo mogoče ogledati narodne noše, poslušati tradicionalno glasbo in poskusiti različne jedi. Otroci priseljenci bodo goste naučili tudi nekaj besed v njihovem maternem jeziku.
  • Otrokom omogočimo, da spoznajo vzornike, ki prihajajo z lokalnega okolja. V okviru počitniških dejavnosti so otroci iz Maribora obiskali NK Maribor ter spoznali nogometaše z izkušnjo preseljevanja.
  • Klop prijateljstva je prav posebna klop na šolskem hodniku (lahko tudi v učilnici). Ko nekdo sede na njo, pokaže, da si želi, da se mu kdo pridruži in se pogovarja in igra z njim.

 

Veseli nas, da je vedno več osnovnih šol zanima uporaba novih metod in oblik dela z otroki priseljenci. Vsem udeleženkam in obema udeležencema se zahvaljujemo za delitev izkušenj in vprašanj. Najlepša hvala tudi izvajalkam, ki ste usposabljanje obogatile s svojimi izkušnjami in predstavitvijo dobrih praks.

Upamo, da ste tudi vi, ki berete ta prispevek, dobili kakšno novo idejo za delo v razredu. ? Gradiva z usposabljanja v Zrečah so dostopna tukaj.

 

Usposabljanje smo izvedli v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.