Tudi otroci priseljenci se vračajo v šolske klopi: uporabimo moč empatije in jim pomagajmo, da se bodo uspešno vključili v izobraževanje v “živo”

• Z otrokom in njegovimi starši se pogovorimo o njihovih izkušnjah v času pouka na daljavo (kaj jim je bilo všeč, kaj bodo pogrešali ter s katerimi težavami so se soočali, o otrokovih načinih učenja in organizaciji dela za šolo v tem obdobju, pa tudi o tem, česa se veselijo in kaj jih skrbi po vrnitvi k pouku v živo). Dajmo jim vedeti, da smo jim na voljo za pogovor in smo jim pripravljeni pomagati.

• S starši se dogovorimo, kako bo v tem obdobju potekala komunikacija (npr. po telefonu, e-pošti, s pomočjo videokonferenc, preko sporočil v otrokovi beležki in v katerih primerih se lahko sestanemo v živo).
• Pomembno je, da imajo na voljo vse potrebne informacije v zvezi s šolo (če gre za starše, ki so se preselili pred kratkim in še ne znajo slovenskega jezika, nam pri zagotavljanju prevodov  lahko pomagajo strokovni delavci/delavke v VIZ, prevajalci/prevajalke, kulturni mediatorji/mediatorke, osebe, zaposlene v nevladnih organizacijah v lokalnem okolju, sorodniki in sorodnice priseljene družine) in da jih sproti obveščamo o napredku njihovih otrok, tako na učnem kot na socialno-čustvenem področju.

• Posebno pozornost posvetimo otrokom, s katerimi v času pouka na daljavo nismo uspeli vzpostaviti rednega stika (npr. so imeli slabo internetno povezavo, so se za nekaj časa preselili v tujino, so morda odklanjali sodelovanje pri pouku ipd.). Z otroki in s starši se v sodelovanju s šolsko svetovalno službo pogovorimo o razlogih za spremembe, njihovih potrebah in prilagoditvah, ki jih potrebujejo pri nadaljnjem šolskem delu in aktivnemu vključevanju v oddelek in šolsko okolje.

• Zaposleni v VIZ, ki otroka poučujemo, v sodelovanju z otrokom in njegovimi starši na osnovi predznanja, ki ga je otrok izkazal v času pouka na daljavo in njegovih močnih področij, dopolnimo in po potrebi prilagodimo individualni načrt aktivnosti (INA). V njem načrtujemo vzgojno-izobraževalno delo, opredelimo cilje in spremljamo standarde znanja. S pomočjo INA še naprej sledimo otrokovemu napredku in dosežkom na različnih področjih ter načrtujemo prilagoditve pri poučevanju, preverjanju in ocenjevanju znanja.

• Otrokom pri pouku po potrebi dodatno razložimo snov, poenostavimo razlago in navodila, pri poučevanju uporabimo več slikovnega gradiva, prevode, prilagodimo dolžino in zahtevnost besedil ter sproti preverjamo, če jih razumejo.

• Za otroke, ki v času šolanja na daljavo niso uspeli doseči načrtovanih standardov znanja, opredeljenih v INA, zagotovimo dodatno pomoč, v obliki dopolnilnega pouka in individualne ali skupinske oblike pomoči.

• V aktualnih razmerah, ko je bilo druženje z vrstniki in vrstnicami ter udejstvovanje v različnih aktivnostih v okviru lokalne skupnosti omejeno, so imeli otroci priseljenci manj možnosti in priložnosti tudi za učenje slovenščine v vsakdanjih interakcijah, zato je izvajanje dodatnih ur slovenščine še toliko bolj pomembno.

• Če je mogoče, otroku ponudimo podporo vrstnika tutorja ali vrstnice tutorke, ki mu pomaga na učnem področju, pa tudi pri socialnem vključevanju.

• Pri načrtovanju ocenjevanja znanja sledimo ciljem, ki smo jih v sodelovanju z otrokom in s starši ter s timom strokovnih delavcev, ki delajo z njim, načrtovali v INA in ocenimo otrokov napredek.

• Pred ocenjevanjem se prepričajmo, če smo otroku nudili različne vrste pomoči, da bi se na ocenjevanje znanja lahko ustrezno pripravil.

• Upoštevajmo, da otrok lahko znanje izrazi na različne načine (ustno, pisno, z izdelkom, z nastopom, s projektnim delom).

• Z otrokom naredimo načrt, v katerem je ocenjevanje vnaprej dogovorjeno, napovedano in lahko poteka po delih.

• Več informacij o ocenjevanju otrok priseljencev v osnovni šoli lahko dobimo v Zakonu o osnovni šoli, Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli in Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole.

Pomembno je, da se v tem obdobju ne osredotočamo samo na učno področje, ampak pozornost namenimo tudi aktivnostim za spodbujanje povezanosti in pozitivne klime v oddelku, občutka pripadanja in spodbujanja pozitivnih stališč do raznolikosti.

Če se bodo otroci priseljenci v šoli in v oddelku počutili varno in sprejeto, se bo to odražalo tudi v večji motiviranosti za učenje, boljši učni uspešnosti ter v njihovem duševnem zdravju.

• Ob vrnitvi otrok v učilnice skupaj ponovno preglejmo in ponovimo razredne dogovore (oz. razredne zaveze) za podporne odnose in dobro počutje v razredu ter jih po potrebi spremenimo oziroma dopolnimo.

• Otrokom razložimo (in za lažje razumevanje morda tudi slikovno prikažimo) kakšen bo urnik, kako bo potekal njihov šolski dan in kakšna bodo pravila glede aktualnih ukrepov, povezanih z epidemijo Covid-19. Tako bo šolsko okolje zanje bolj predvidljivo in bolj varno.

• Pri otrocih spodbujajmo sodelovanje, empatijo, prijaznost ter prepoznavanje osebnostnih moči in močnih področij pri sebi in drugih.

• Otrokom, ki so se v obdobju šolanja na daljavo na novo vključili v oddelek, lahko v živo za dobrodošlico pripravimo sprejem in s pomočjo različnih zabavnih iger za spoznavanje omogočimo, da se povežejo s svojimi novimi sošolkami in sošolci. Morda lahko del takšnih aktivnosti izvedemo zunaj, npr. na šolskem igrišču.

• V oddelku lahko izvajamo tudi različne aktivnosti za skrb zase, spoprijemanje s stresom ter krepitev osebne prožnosti. Ideje za nekatere aktivnosti lahko najdete v tem priročniku.

• Otroke in starše še naprej spodbujajmo k vključevanju v različne podporne aktivnosti, ki jih v aktualnih razmerah na daljavo organizirajo v lokalnem okolju (npr. aktivnosti mladinskih centrov, društev, ljudskih univerz, vladnih in nevladnih ustanov …). Čeprav potekajo na daljavo, so lahko dobra priložnost za učenje slovenščine, ohranjanje maternega jezika in navezovanje stikov ter medsebojno druženje.

• Priporočljivo je, da se na daljavo organizira srečanja staršev, otrok, učiteljev in učiteljic, z namenom medsebojnega spoznavanja, druženja.