Pravijo, da imajo besede skrit vpliv, kakor ga ima luna na plimovanje. Materinščina je prvi jezik, ki se ga naučimo, v katerem razmišljamo, sanjamo in se običajno najlažje sporazumevamo. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika, 21. februarja, smo organizirali spletno kavarno za strokovne delavce novomeških in postojnskih šol ter nanjo povabili goste, ki živijo v Sloveniji, vendar jim slovenščina ni materni jezik.
Amal iz Venezuele, Omid iz Afganistana ter Lisa, Agathe in Pierre iz Francije so predstavili svoj jezik in svojo kultur in pripovedovali o okoliščinah svojega prihoda v Slovenijo. Slovencem in Slovenkam pa so tudi »nastavili ogledalo« in ponudili vpogled v to, kako nas vidijo drugi.
Sproščeno popoldne je minilo ob pripovedovanju osebnih zgodb ter zabavnih anekdot gostov, ki so se jim zgodile med učenjem slovenščine, udeleženci pa so dobili tudi recepte jedi, značilnih za države, iz katerih prihajajo gostje. Recept za tradicionalno venezuelsko božično jed najdete tukaj.
Prispevek sta pripravila multiplikatorja Staša Sabatucci (Osnovna šola Grm) in Ožbej Račečič (Osnovna šola Antona Globočnika Postojna).
Prispevek je nastal v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.