18. marca smo uspešno izvedli 1. od 6. modulov usposabljanja za uvajanje pristopa »Krepimo družine« v vrtcih. Cilj aktivnosti v okviru tega pristopa je krepiti varovalne dejavnike staršev, otrok in družin ter prispevati k temu, da je vrtec varen prostor, kjer lahko starši in otroci najdejo dodatne oziroma nove vire moči.
Pri delu z družinami in otroki se dnevno soočamo tudi z lastnimi predsodki in z vrednotami. Hvaležni smo Pat Stanislaski, ki nas je spomnila, da lahko preprosta sprememba – da se osredotočimo na varovalne dejavnike, močna področja družine namesto na dejavnike tveganja, tisto, kar je slabo – pripomore k temu, da smo ji bolj naklonjeni ter lažje prepoznamo njene potrebe in se lahko ustrezneje odzovemo nanje.
Pat Stanislaski nam je predstavila pet varovalnih dejavnikov, ki jih zaposleni v VIZ lahko pomagajo krepiti staršem:

Na naša prepričanja o družini in njenih močnih področjih lahko vpliva tudi kultura, iz katere izhajamo. Pogosto se vplivov kulture na naša prepričanja o otrocih, družinah in vzgoji niti ne zavedamo. Pa vendar iz naše kulture izhajajo naša prepričanja o vzgoji, o primernem vedenju otrok in odraslih, negi otrok, načinih izražanja ljubezni, načinih discipliniranja, postavljanja meja … Zato je pomembno, da si pri razmišljanju o določenem varovalnem dejavniku družine zastavimo ta vprašanja:
- Kakšen vpliv ima kultura na ta varovalni dejavnik v družini?
- Kako naša lastna kultura vpliva na naše počutje, odzive in kaj govorimo ali mislimo?
- Kako kultura vpliva na to, kaj in kako poučujemo?
Pat je poudarila tudi pomen partnerskega odnosa s starši. Močno vključene družine namreč skoraj podvojijo pozitivne možnosti pri izobraževanju, promociji zdravja in socialno čustvenem razvoju svojih otrok.
Starši se vključijo v aktivnosti, če menijo, da so vsebine pomembne za njihovo družino, če verjamejo, da lahko nekaj prispevajo, če verjamejo, da bo njihovo sodelovanje imelo vpliv in čutijo, da so slišani, upoštevani. Pomembno je, da jih povprašamo, kaj želijo in potrebujejo.
Starši pogosteje ostanejo vključeni, če jim nudimo dovolj možnosti za sodelovanje ter jih v naprej (po potrebi tudi v njihovem maternem jeziku) obvestimo o dogodkih in priložnostih za sodelovanje. Udeležbo in sodelovanje lahko spodbudijo tudi »ponudbe« kot so npr. zagotovljeno varstvo otrok med potekom aktivnosti za starše, možnosti prevoza, pogostitev na dogodku, različna izobraževanja o temah, ki se staršem zdijo pomembne …
Hvaležni smo tudi strokovnim delavkam iz VVZ Kekec Grosuplje, ki so predstavile izvajanje pristopa »Krepimo družine« v njihovem zavodu. V okviru tega pristopa je pri njih zaživela skupnostna kavarna za starše, ki staršem omogoča, da se spoznavajo, krepijo socialno mrežo, gradijo zaupne odnose z zaposlenimi in spoznavajo močna področja svojih otrok.
Vsem izvajalkam in udeleženim se zahvaljujemo za udeležbo, delitev mnenj, izkušenj in dobrih praks ter z veseljem pričakujemo ponovno snidenje na 2. modulu, ki bo potekal 1. aprila.
Prispevek pripravila: Mateja Dolinar, ISA institut
Usposabljanje smo izvedli v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.