18. maja 2021 smo uspešno izvedli posvet z naslovom Vloga medkulturnih mediatorjev pri vključevanju otrok priseljencev in njihovih družin. Na njem so se udeleženci seznanili z vlogo, nalogami, pomenom in položajem medkulturnih mediatorjev v Sloveniji.
Medkulturni mediatorji predstavljajo most med slovensko kulturo in kulturo države, izvora priseljencev. Za opravljanje poklica medkulturnega mediatorja je potrebno pridobiti nacionalno poklicno klasifikacijo (NRP Slovenija, 2020). Ta poklic lahko opravljajo osebe, ki poznajo slovenski jezik in kulturo ter vsaj še en jezik in kulturo priseljencev. Pomembno je, da poznajo in razumejo področja migracij ljudi, integracije, socialnega vključevanja, človekovih pravic ter delovanje različnih družbenih podsistemov, kot so: vzgoja in izobraževanje, sociala, zdravstvo, bivanje, zaposlovanje … Poleg široke splošne razgledanosti je za opravljanje tega poklica potrebna tudi empatija, razumevanje položaja (pravic ter dolžnosti) priseljenih oseb in velika mera prilagodljivosti. Tekom dela se namreč lahko znajdejo v zelo raznolikih situacijah. Medkulturna mediatorka Resnija Ređepi je z nami delila izkušnjo, ko so jo iz porodnišnice ponoči poklicali, naj sodeluje pri porodu albansko govoreče priseljenke. Njena vloga je bila, da bodoči mami in zdravstvenemu osebju pomaga pri sporazumevanju in je mami v oporo v tej stresni situaciji. Porod je potekal uspešno in ji ostal v lepem spominu.
Medkulturni mediatorji so v veliko pomoč tudi staršem, otrokom in zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Staršem pomagajo pri izpolnjevanju različnih obrazcev, soglasij, lahko sodelujejo na roditeljskih sestankih, pogovornih urah, pomagajo pri pripravi različnih zloženk, obvestil v jezikih, ki jih starši razumejo, pri izvedbi tečajev slovenščine za starše ipd. Skratka, pripomorejo lahko, da zaradi nerazumevanja (jezika ali drugih značilnosti kulture) ne bi prišlo do nepotrebnih nesoglasij.
Prav tako nudijo podporo in posredujejo tudi pri različnih nesporazumih, konfliktih ter so lahko tudi v vlogi zagovornika (npr. na CSD, različnih upravnih enotah, v podjetjih, znotraj lokalne skupnosti).
Pri svojem delu se včasih srečajo z zavednimi in nezavednimi predsodki do priseljencev ter z različnimi stiskami, ki jih priseljenci doživljajo. V primerih, ko se srečajo s stresnimi, obremenjujočimi situacijami, je pomembno, da je medkulturnim mediatorjem na voljo tudi psihološka podpora.
Na okrogli mizi ob zaključku posveta so sogovorniki izpostavili, kako pomembno je, da je poklic medkulturnega mediatorja profesionaliziran in da so medkulturni mediatorji za svoje delo ustrezno usposobljeni in tudi plačani. Medkulturni mediatorji v Sloveniji trenutno niso zaposleni sistemsko, ampak opravljajo projektna dela. Tudi na MIZŠ bodo pripravili projekt, katerega cilj bo podrobneje raziskati ter evalvirati vlogo in naloge medkulturnih mediatorjev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter razviti izobraževanja in usposabljanja zanje. Sogovorniki so izpostavili tudi pomen povezanosti različnih organizacij in deležnikov, ki delajo s priseljenci in se strinjali, da je medkulturnost nekaj, na kar smo lahko ponosni in za kar se je zelo pomembno zavzemati.
Vsem izvajalcem se zahvaljujemo za njihove prispevke, misli in deljenje izkušenj dobre prakse, udeležencem pa za aktivno sodelovanje, vprašanja in komentarje.
VIR
NRP Slovenija (2020). Katalog. Medkulturni mediator/medkulturna mediatorka. https://www.nrpslo.org/Pregled-NPKja?data=2087-115-1-2
Usposabljanje smo pripravili v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.