Tudi o takšnih »malenkostih« smo se 3. marca 2021 pogovarjali na 3. modulu usposabljanja Prakse uspešnega vključevanja otrok priseljencev v vrtce, ki smo ga izvedli na daljavo.

Po kratkem uvodu je dr. Anica Mikuš Kos poudarila ključno vlogo vrtca in šole, ki otroku predstavljata državo in svet. Kar otrok doživi v vrtcu in šoli, pozneje vpliva na njegov odnos do sveta, države in skupnosti in tudi zato je pomembno, da tam doživi občutek pravičnosti, varnosti in sprejetosti – preprosto, izkušnjo dobrega. Najpomembnejši varovalni dejavniki, ki pripomorejo k uspešnosti in duševnem zdravju v odraslosti so: pozitivna psihosocialna klima v razredu, odnos strokovnih delavcev do otroka (da ima otrok vsaj eno osebo, ki mu je naklonjena), uspešnost (torej, da strokovni delavci opazijo otrokov napredek in ga pohvalijo) in dobri medvrstniški odnosi (da ima otrok vsaj enega prijatelja). Poudarila je tudi pomen čustvene podpore otroku, spoštovanja in sprejemanja raznolikosti ter spodbujanja solidarnosti in medsebojne pomoči v vsakodnevnih interakcijah –  z eno besedo, komponento človečnosti.

Nato je Andreja Črešnik iz Vrtca Črnuče predstavila prakso razvijanja in krepitve medkulturnih kompetenc zaposlenih v njihovem vrtcu. Poudarila je pomen rednih srečanj in sodelovanja ter medsebojne pomoči tima strokovnih delavk. Povedala je, da se tudi strokovne delavke pri vključevanju otrok priseljencev soočajo z lastnimi stereotipi, predsodki in kako pomembno je, da se o tem odkrito pogovarjajo in se počutijo dovolj varno, da izrazijo svoje stiske. Izpostavila je tudi pomen dobrega sodelovanja s starši otrok priseljencev. V vrtcu iščejo rešitve in spodbude pri težavah s komunikacijo, zato so za starše v njihovih maternih jezikih pripravili publikacije z informacijami o vrtcu ter vprašalnike ob vključitvi otroka v vrtec. Da bi se starši in otroci v vrtcu počutili sprejeto in premagali začetne strahove, v vrtcu izvajajo individualne pogovore, na katerih so po potrebi prisotni tudi prevajalci. Pri vključevanju v novo okolje staršem priseljencem (in s tem njihovim otrokom) pomaga tudi tečaj slovenščine za starše, ki ga letos multiplikatorka programa Soočanje z izzivi medkulturnega sobivanja z njimi izvaja na daljavo.

Vprašalniki v maternih jezikih staršev priseljencev, ki so jih pripravili v Vrtcu Črnuče

 

Slike rutinskih dejavnosti, ki so jih za otroke pripravili v Vrtcu Črnuče

 

V nadaljevanju smo se seznanili s konceptom interkulturnih kompetenc, ki vključuje: vživljanje v čustva drugih in odnos do sebe ter drugih (OBČUTITI), reflektiranje in znanje (RAZUMETI), individualne prakse (DELOVATI) in družbene prakse (DELOVATI SKUPAJ). Več lahko preberete v strokovnem prispevku dr. Katice Pevec Semec z naslovom Razvijanje medkulturne zmožnosti kot izziv za uspešno izvajanje smernic za celostnega vključevanja otrok priseljencev.

V drugem delu srečanje je sledilo delo v manjših skupinah/timih vrtcev, ki sodelujejo pri preizkušanju predloga programa vključevanja otrok priseljencev v vrtcu. Pogovarjali so se o tem, kako poteka izvajanje akcijskih načrtov v njihovih vrtcih. V vrtcih se zavedajo, da kljub temu »da bi šli odrasli radi s svojimi načrti in cilji naprej«, otroci potrebujejo več časa in zato morajo tudi svoje načrte prilagoditi tempu otrok ter glede na to dopolniti individualne načrte aktivnosti. Pozornost je potrebno nameniti ne le učnemu, ampak tudi socialno-čustvenemu področju in tudi skozi različne vrste iger (tudi takšnih, pri katerih ni potrebno znanje jezika), avtentičnih zgodb ter iger vlog spodbujati občutek vključenosti in pripadanja v oddelku.

 

Vsem izvajalkam se zahvaljujemo za njihove prispevke, misli in deljenje izkušenj dobre prakse, udeleženkam pa za aktivno sodelovanje, vprašanja in komentarje. Za konec pa z vami delimo še nekaj komentarjev udeleženk:

  • »Dobili smo zelo uporabne usmeritve za naše delo. Meni osebno se mi zdi, da je prvi korak ta, da osvetlimo kakšne so naše predstave, stališča, predsodki ipd. V vrtcu pa tudi ustvarimo čim boljše skupinsko vzdušje. Hvala vsem predavateljicam.«
  • »Res hvala za lepe misli in deljenje vaših bogatih izkušenj. Ste poudarili razmišljanje, s katerim se osebno popolnoma strinjam, o pomembnosti sprejemanja “drugačnih” v tem smislu zaradi oblikovanja njihovega bodočega odnosa do naše družbe.«
  • »Gospa Anica, hvala za to človeško, empatično pripoved.«

 

 

Usposabljanje smo izvedli v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.