Te zanima, o čem razmišljajo in kako se počutijo otroci in mladi, ki se z družino preselijo v drug kraj ali državo?

To so povedali nekateri izmed njih.

»Počutil sem se kot v megli, ker sem sošolce videl, pa zelo malo razumel. Z učitelji smo se predstavili in so  mi ponudili pomoč.«

»Bil sem nesrečen. Stran od prijateljev sem šel in ni mi bilo fajn. Tu nisem poznal nikogar. Nisem rad prišel v šolo, ker nisem poznal nikogar. Zdaj odlično, vesel in fajni učitelji. Jezik mi tudi gre.«

»V začetku sem mislila, da se sošolci ne bodo družili z menoj. Nekaj časa smo se spoznavali. Ko se me spoznali (po enem mesecu), smo se začeli skupaj družiti, se zabavati. Za sošolce lahko rečem, da so prijazni.«

Otrokom in mladim, ki so novi na šoli, zelo pomembno, da sošolci in sošolke pokažejo zanimanje zanje in jih sprejmejo.

Kako lahko novim sošolcem in sošolkam pomagaš, da bi se v razredu počutili čim bolje?

Prvi dan, ko se srečate, lahko v razredu pripravite spoznavni dan z dobrodošlico. Pozanimajte se, iz katere države je novi sošolec ali sošolka in se naučite pozdrava v njenegovem maternem jeziku. Tako se bo že na začetku v razredu počutil bolj domače.

Pri gospodinjstvu lahko pripravite kakšno sladico, ki vam je všeč in jo ponudite na spoznavnem dnevu. Drug drugemu se predstavite in pripravite katero od iger, ki jih radi igrate in za sodelovanje v njej ni potrebno znati slovenščine. Pri tem vam lahko pomaga učitelj ali učiteljica.

Če nova sošolka (ali sošolec) še ne zna slovenskega jezika, ji lahko pomagaš pri sporazumevanju. To lahko narediš tako, da pokažeš na predmet in poveš izraz zanj, nato pa naj ga pove še ona v svojem jeziku. Besedo in prevod lahko zapišeta. Pri sporazumevanju si lahko pomagata z gibi, risanjem, s slovarji in s spletnimi prevajalniki. Če je mogoče, lahko za pomoč prosita osebo, ki zna govoriti oba jezika.

Novemu sošolcu (ali sošolki) lahko razkažeš šolo in njeno okolico, mu pomagaš najti učilnice, pokažeš stvari, prostore, ki so ti v domačem kraju najbolj všeč in ga povabiš k dejavnostim, ki jih tam najraje izvajaš. Verjetno mu bo ogromno pomenilo, če ga predstaviš svojim prijateljem in prijateljicam. Tako se bo počutil še bolj sprejeto.

Novemu sošolcu ali sošolki lahko pomagaš pri učenju predmetov, ki so ti všeč in jih znaš. Morda ti bo lahko tudi on ali ona pomagal/pomagala pri predmetih in dejavnostih, v katerih je uspešen/uspešna.

Pogovarjata se lahko o podobnostih in razlikah v kulturah, iz katerih izhajata – katere praznike praznujeta, kakšne navade imata, kaj rada jesta, po čem sta vajina domača kraja poznana, katere igre se najraje igrata, kateri plesi in pesmi so vama všeč ipd. Drug drugega lahko naučita kakšne igre, pesmi, plesa … Pogovor je tudi priložnost, da se naučita novih besed iz vajinih maternih jezikov (če se razlikujeta).

Če se zgodi, da ti nova oseba v razredu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ni všeč, je prav, da jo vseeno spoštuješ. To ji pokažeš tako, da ji odgovoriš, če te kaj vpraša, jo pozdraviš, je ne žališ, je ne ignoriraš, ji ponudiš pomoč.  Ni nujno, da smo vsi najboljši prijatelji, vsi pa imamo pravico, da se počutimo varne, močne in svobodne. Nespoštljivega odnosa ali celo nasilja si ne zasluži nihče.

Če povzamem, je prihod nove sošolke ali novega sošolca v razredu lahko lepa priložnost za spletanje novih prijateljskih vezi, nudenje pomoči in podpore drug drugemu ter za pridobivanje novih, zanimivih izkušenj in znanj.

Avtorica: Mateja Dolinar, psihologinja, sodelavka ISA instituta

Članek je pripravljen v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.