Za otroke priseljence je pri vključitvi v novo okolje najbolj pomembno znanje jezika.
»Otroci brez znanja jezika ne morejo napredovati pri učenju, se socialno vključiti in imajo kasneje manj možnosti za delo,« poudarja dr. Mihaela Knez, vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Učitelji jezika imajo pri jezikovnem in socialnem vključevanju učencev priseljencev izjemno pomembno vlogo. Ne bi smeli popravljati samo vejic in pik, ampak biti tudi učitelji razvoja otrok: »Učitelj je vedno drugi starš,« pojasnjuje Mihaela Knez, dolgoletna učiteljica.
Učenje tujega jezika je pogosto dolgotrajno. Kako se ga naučimo, ko pridemo v novo državo?
To je eno od najbolj kompleksnih učenj. Še posebej, če se jezika učimo, da bi v novi državi živeli. Če ga potrebujemo za delo, kar velja denimo v primeru migracij, je učenje še posebej zahtevno. Potrebujemo veliko časa, truda in osredotočenosti.
Kaj vpliva na to, ali bomo pri učenju jezika uspešni?
To je odvisno od zelo veliko dejavnikov: starosti, maternega jezika, izkušenj z drugimi jeziki, socialnega statusa, jezikovne nadarjenosti – tistega torej, kar učenec prinese s seboj, pa tudi od oblike in pristopov pri poučevanju novega jezika in možnosti za učenje.
Kakšna je razlika, če se tujega jezika začnemo učiti kot otroci in če to storimo kasneje?
Starost igra seveda pomembno vlogo. Če se otroci priselijo v novo državo do recimo tretjega leta ali če odraščajo v dvojezičnih družinah, govorimo o hkratnem usvajanju jezikov. Če se to zgodi kasneje, gre za zaporedno učenje jezika, ki je drugačno, saj je zavestno.
Če se začnemo nekega jezika učiti pozneje, to počnemo z drugimi strategijami, saj imamo razvito abstraktno razmišljanje. Najstniki so avtoceste za učenje jezika.
Pomembno je, da začetek šolanja pri otroku izkoristimo za čim bolj intenzivno in sistematično učenje. Otrok bo, ko se bo učil bolj zahtevnih vsebin, na to tudi jezikovno pripravljen.
Omenili ste, da smo najbolj uspešni v učenju jezika, če imamo za to ustrezne pogoje. Katere?
To sta zagotovo čas in prostor za učenje. Miselnost, da se bomo naučili jezika mimogrede iz okolja, je napačna. Učenec se ne more zanašati samo na nezavedno usvajanje znanja – v šoli mora imeti dovolj ur slovenščine in pomoč.
Raziskave, ki smo jih opravili pri Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, so jasno pokazale, da je jezikovno učenje v strnjeni obliki veliko bolj učinkovito kot učenje v daljših presledkih. Učenci, ki se imajo možnost vsak dan jezikovno izpopolnjevati, veliko hitreje napredujejo od tistih s pretrganim procesom, še posebno pri slovenščini. Ta je na začetku specifična, saj potrebujemo tudi za preproste povedi veliko oblikoslovnega in skladenjskega znanja.
Zelo pomembno je, da imajo učenci podporo, pa ne samo na začetnih stopnjah, ko je to obvladljivo, ampak tudi kasneje. Takrat se začnejo kazati vplivi njihovega prvega jezika, besedišče postaja kompleksno, zahteve pri pisanju in govoru pa večje. Takrat je še posebno pomembno, da se naša pomoč, s tem pa njihovo znanje, ne ustavi.
Vsi si moramo prizadevati, da se jezikovna zmožnost učencev v slovenščini čim prej razvije. Pot do tega pa je res dolga.
Kako ključno je znanje jezika za otroka priseljenca, ki se vključuje v novo okolje?
To je najbolj pomembno. Otroci se brez znanja jezika ne morejo učiti, ne morejo se socialno vključiti in imajo manj možnosti za poklicno kariero. Če nimajo dobrega dostopa do znanja, so v življenju zelo omejeni. Vemo, da so to leta, ki se nikoli več ne vrnejo.
Kakšno vlogo imajo pri učenju jezika starši?
Učenje novega jezika države ni naloga staršev, saj novega jezika države večinoma ne znajo, imajo pa pri tem pomembno podporno vlogo. Seveda pa je dobro, da se tudi oni vključijo v jezikovni tečaj, se naučijo jezika zase in za to, da svoje otroke razumejo.
Pri Centru za slovenščino imamo izjemno pozitivne izkušnje s tečaji, ki smo jih izvajali skupaj s starši in otroki. To je bilo dragoceno tako z jezikovnega, saj so oboji usvajali jezik, kot s socialnega vidika, saj so pri tem drug drugemu pomagali.
Dr. Mihaela Knez, Center za slovenščino kot tuji jezik
Pomembno je tudi, da starši otroke podpirajo pri učenju novega jezika, da jim zagotovijo gradivo in jih vzpodbujajo tudi takrat, ko jim je težko. Tukaj so lahko zelo velik zgled. Pri tem so bolj privilegirani starši, ki so v boljšem socialno-ekonomskem položaju, saj lahko otrokom vedno omogočijo tudi dodatno pomoč.
Glavno nalogo pri učenju tujih jezikov ima torej šola. Ta mora poskrbeti za to, da učenca čim prej pripravi na šolsko delo.
Seveda je naloga šole, da mu pri učenju jezika čim prej pomaga. V šolah pozabljajo, da si učenci pri usvajanju nove snovi v slovenščini lahko pomagajo s svojim prvim jezikom.
Ob vstopu v slovensko šolo učenci izgubijo edino “orodje”, ki ga imajo za učenje, torej materni jezik, ki ga dobro obvladajo. Starši lahko poskrbijo za to, da imajo otroci dostop do kakovostnega gradiva v prvem jeziku.
Seveda pa to ne sme postati potuha. Ves čas je treba skrbeti, da učenec postopoma svojo jezikovno zmožnost v slovenščini razvije do te mere, da se je sposoben ustrezno vključevati v pouk tudi v slovenščini.
Je pomembno, da se otroci doma pogovarjajo v materinščini ali je bolj ključno, da utrjujejo svoj nov jezik?
Zagotovo je pomembno, da se pogovarjajo v materinščini. Ponavadi jezika okolja tudi starši ne znajo najbolje. V izogib napačnim strukturam ali vzorcem, ki bi jih otroci slišali pri starših, je bolje doma govoriti v maternem jeziku.
Seveda pa za ustrezen razvoj materinščine samo domača raba jezika ni dovolj. Starši morajo poskrbeti, da pridejo otroci v stik tudi z zahtevnejšimi jezikovnimi situacijami, jim priskrbeti raznoliko literaturo v maternem jeziku in otroke vključiti k dopolnilnemu pouku materinščine.
Ali starši sploh lahko pomagajo otrokom, če še sami ne znajo jezika?
Starši se ponavadi po svoji volji odselijo v novo državo. Za otroke je to velik stres, saj izgubijo svoje prijatelje in družino. Učiti se novih stvari v drugačnem šolskem sistemu in okolju z novimi sošolci je ena od najbolj stresnih situacij.
Pomembno je, da se starši tega zavedajo in jih podpirajo; tudi tisti, ki so v Sloveniji prehodno in se imajo namen odseliti v katero od drugih evropskih držav.
Ključno je, da znanje izpostavijo kot vrednoto. Učitelji na seminarjih velikokrat obupujejo in pravijo: se je smiselno toliko truditi, da se učijo slovensko, ko pa vemo, da se bodo čez pol leta ali eno leto odselili.
Znanje jezika je nekaj, česar ti nihče ne more vzeti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da bi učenec imel od pouka največ. Zelo pomembno je, da imamo ves čas, ne glede na to, koga poučujemo, pred očmi, da je ta priložnost v življenju edinstvena. Če jo zamudimo in ne izkoristimo v polni meri, je škoda res velika. Jezik je kapital za prihodnost.
Kako hitro lahko usvojimo tuj jezik?
Zelo različno. Slovanski govorci imajo večjo zmožnost recepcije slovenščine, se pravi razumevanja, zato je učenje pri njih hitrejše. Osnovne ravni lahko opravimo zelo hitro, mogoče v 80, 160 urah. Pri govorcih bolj oddaljenih jezikov pa lahko to traja od 360 do 500 ur. Tukaj so uravnilovke nesmiselne.
Kako lahko učitelji še pomagajo otrokom priseljencem?
Predvsem je zelo pomembno, da otroka čim prej po njegovih zmožnostih vključijo v šolsko delo. Tečaj slovenščine mora biti čim bolj intenziven za to, da se otrok jezika nauči do mere, da bodo lahko učitelji drugih predmetov učenje prilagodili.
Pomembno je tudi, da ga takoj navajamo na obveznosti v šoli. Otroci ne smejo obtičati v razredu brez nalog, ki jih ne morejo opravljati, ker so zanje pretežke.
Opažam, da učitelji za učence priseljence nimajo dovolj časa, česar se tudi zavedajo. Od učenca ne morejo zahtevati znanja, če vedo, da niso imeli priložnosti tega znanja predati. Učenec se na nižje standarde navadi in nima želje posegati višje, kar seveda zanj ni dobro.
Upam, da učitelji razumejo, kaj pomeni, da so učitelji jezika. Ne to, da popravljajo vejice, pike in velike začetnice, ampak da so učitelji besedišča, vzorcev vedenja in razvoja otrok. Učitelj je vedno drugi starš.
Katera so zmotna prepričanja o znanju slovenščine?
To, da so otroci kot gobe in da se jezika naučijo mimogrede. Tudi majhni otroci se morajo podobno kot odrasli za vsako besedo boriti. So pa, če so v spodbudnem učnem okolju, veliko manj obremenjeni sami s sabo.
Je slovenščina res tako težek jezik?
Mislim, da ne. Slovenščina daje tak vtis, saj potrebujemo tudi za enostavno izražanje ogromno oblikoslovnega znanja. Vendar vsak jezik ima sicer svoja zahtevna področja.
Pri slovenščini je to usvajanje sklonov. Ne moremo reči, da je to težko, je pa zelo naporno, ker jih je veliko. Predvsem je pomembno, da učence ne strašimo s tem, da je slovenščina težek jezik. Morajo pa imeti pri učenju red in mir.
Kaj bi svetovali tistim, ki se želijo čim hitreje naučiti tujega jezika?
Poiščejo naj si dobrega učitelja in si za učenje vzamejo dovolj časa. To je izjemno pomembno, saj lahko dober pedagog pokaže bližnjice, spodbuja in prepozna težave učenca.
Dobrodošlo je, da se učitelji tudi sami začnejo učiti novega jezika. S tem spoznajo, kako dragoceni sta pri tem pomoč in dobro vodenje.