Socialno vključeni smo, ko se čutimo sprejete in povezane z ljudmi in ko lahko izrazimo in razvijamo svoje potenciale, ki jih prepoznajo in potrdijo tudi drugi. Pomemben vidik socialne vključenosti je občutek pripadanja.  Občutek pripadanja imamo, ko imamo občutek povezanosti z drugimi, se nam zdi, da smo drugim všeč, nas imajo radi in da smo člani skupnosti (OECD, 2017).

Učenci imajo v šoli občutek pripadanja, ko se v šoli počutijo varno in imajo občutek, da lahko dobro sodelujejo s sošolci, da jih ti podpirajo, jih sprejemajo, da učitelji in učenci spoštujejo raznolikost in medkulturnost, da so učitelji do njih pravični in jih podpirajo ter da v šoli in izven nje prepoznajo njihov potencial (OECD, 2018; Štirn in Podlesek, 2019). Ko imajo učenci občutek pripadanja, ta podpira njihov socialni, psihološki in akademski razvoj. Učenci, ki imajo večji občutek pripadanja, so bolj motivirani za učenje, učno uspešnejši, bolj zdravi in bolj zadovoljni z življenjem.

Če želimo, da bodo učenci učno uspešnejši, je torej pomembno, da namenimo pozornost tudi temu, da se v šoli počutijo varno, sprejeto, imajo občutek pripadanja. Tekom šolskega leta je tako smiselno posvečati pozornost tudi aktivnostim za spodbujanje povezanosti in pozitivne klime v razredu, občutka pripadanja  ter spodbujanju pozitivnih stališč do raznolikosti (Štirn in Podlesek, 2019). Dobrih praks in zanimivih aktivnosti na tem področju je veliko. Tudi v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja« smo pripravili nekaj predlogov aktivnosti, ki smo jih povezali v delavnice za učence od 3. do 6. razreda osnovne šole.

Cilj delavnic je, da otroci razvijajo in krepijo pozitiven odnos do sebe in do drugih, da razvijajo in krepijo empatijo in socialne veščine, da bi lahko bili pozorni in podporni do svojih vrstnikov in drugih ljudi ter da bi prispevali k ustvarjanju dobrega, pozitivnega vzdušja v razredu.

Za 3. in 4. razred smo razvili 4 delavnice, za 5. ali 6. razred pa 6. delavnic Vsaka delavnica traja 1 šolsko uro. Otroci vsebine spoznavajo na praktičen način, s pomočjo socialnih iger, pogovora, videoposnetkov, iger vlog ter dela v parih in v majhnih skupinah. Učencem 3. in 4. razreda vsebine predstavimo tudi s pomočjo različnih zgodb.

Na začetku si v vseh razredih vzamemo čas za oblikovanje razredne zaveze za pozitivno vzdušje in dobre odnose v razredu. Glavno vlogo pri oblikovanju zaveze imajo učenci, ki razmišljajo o tem, kdaj se v razredu počutijo dobro in sprejeto ter kako lahko ravnajo, da bi se vsi otroci v skupini počutili sprejete, da bi imeli občutek varnosti in pripadanja. Z učenci oblikujemo  plakat z razredno zavezo ter ga nalepimo v njihovi učilnici. Tekom šolskega leta ga lahko dopolnjujejo in po potrebi spreminjajo.

  

Pomembna tema delavnic so tudi osebnostne moči. V vseh razredih učenci spoznajo, kaj so osebnostne moči in se jih učijo prepoznavati pri sebi in pri drugih. Učenci 5. in 6. razreda na drugi delavnici izžrebajo »skrivnega prijatelja«, na katerega so do konca delavnic pozorni in poskušajo prepoznati njegove osebne moči. Na zadnji delavnici si povedo, katere moči so prepoznali drug pri drugemu. To je ena najpriljubljenejših dejavnosti, ki učence spodbuja, da tudi pri sošolcih, s katerimi preživijo manj časa, opazijo pozitivne lastnosti in moči. Potrditev dobijo tudi tisti, ki jih sošolci redko opazijo ali pa morda celo zavračajo.

Na delavnicah se pogovarjamo tudi o prijetnih in neprijetnih čustvih ter o tem, zakaj so čisto vsa čustva koristna in kako jih izraziti na ustrezen način. Učenci spoznajo pomen besede empatija in s pomočjo igre vlog ugotavljajo, kako se empatično odzvati, ko se nekdo ne počuti dobro in ima problem. V 5. in 6razredu oblikujemo tudi zemljevid empatije, s pomočjo katerega učenci v majhnih skupinah ugotavljajo, kako se oseba v določeni situaciji lahko počuti, o čem razmišlja in kako se lahko empatično odzovejo. V vseh razredih se pogovarjamo tudi o prijaznosti in prijateljstvu.

V okviru delavnic otroci razmišljajo tudi o tem, v čem smo si vsi ljudje podobni ter v čem se razlikujemo in zakaj je raznolikost koristna. Ugotavljajo tudi, kako se lahko počuti otrok, ki se preseli v drug kraj ali državo ter razmišljajo, kako bi lahko pomagali novemu sošolcu, da bi se v razredu počutil dobrodošlo in sprejeto.

Delavnice smo že izvedli v treh oddelkih 3. in dveh oddelkih 5. razredov ene od ljubljanskih osnovnih šol. Tik pred začetkom izvedbe delavnic in teden dni po zadnji delavnici so učenci izpolnili vprašalnik poznavanja vsebin, ki smo jih obravnavali. V 3. in v 5. razredu smo že po štirih oz. šestih delavnicah opazili napredek. V 3. razredu se je denimo kazal v boljšemu poznavanju primerov osebnostnih moči in poznavanju pomena besede empatija, v 5. razredu pa v boljšemu poznavanju besedišča za poimenovanje osebnostnih moči in v uporabi le-tega pri opisovanju lastnosti pravih prijateljev. V 3. in 5. razredu je bilo opaziti napredek pri in prepoznavanju komuniciranja s kretnjami, z risanjem in s slikami kot koristnega pri sporazumevanju s sošolcem, ki še ne zna dobro slovensko in v obeh razredih je večina otrok pred in po izvedbi delavnic pravilno obkrožila odgovore na vprašanje, kako lahko pomagajo novemu sošolcu, ki pride v razred iz neke druge države in še ne zna dobro govoriti slovensko. Prav tako se je večina učencev pred in po izvedbi delavnic strinjala, da nov sošolec v razredu predstavlja priložnost za nove izkušnje in sklepanje prijateljstev.

Na zadnjem srečanju smo učence prosili za povratne informacije o delavnicah, na katerih so sodelovali. Učencem 3. razredov so bili najbolj všeč skupno branje zgodb, socialne igre, ugotavljanje, katera čustva doživlja oseba v opisani situaciji ter igre vlog. Učenci 5. razredov pa so najbolj uživali v kvizu, pri katerem so s pomočjo slik obrazov ugotavljali, katera čustva oseba doživlja, v bingu prijaznosti, oblikovanju razredne zaveze in pri ugotavljanju osebnostnih moči skrivnega prijatelja.

Nekaj komentarjev učencev 5. razreda:

  • »Všeč mi je bilo, da smo se zabavali in da smo se naučili, kako sodelovati, če kdo pride v razred in ne zna govoriti slovensko.«
  • »Všeč mi je bilo, ko smo gledali Gorana Dragića in razmišljali, katere osebne moči ima. Kako je, ko pridemo v novo okolje, kviz o čustvih. Zato ker lahko razumemo nekoga, ki pride iz druge države in da vemo, katera čustva imamo.«
  • »Najbolj mi je bila všeč predstava (igra vlog), bingo. Zato, ker smo se učili sodelovati.«

 

Pomembno je, da tudi po zaključku delavnic učence spodbujamo, da spoštujejo razredno zavezo, ki so jo oblikovali in prakticirajo veščine, s katerimi so se seznanili in jih pridobili na delavnicah.

 

Vsi učenci in učitelji si zaslužijo, da se v šoli počutijo varno, spoštovano in vključeno, da se lahko učijo in poučujejo ter razvijajo svoje potenciale. Za zagotavljanje socialne vključenosti ter spodbujanje in krepitev občutka pripadanja vseh otrok v šoli je pomembno, da temu namenja pozornost in se za to zavzemajo vsi strokovni delavci.

 

Mateja Dolinar, psihologinja in sodelavka ISA instituta

 

Viri

OECD (2017). Students’ sense of belonging at school and their relations with teachers. PISA 2015 Results, III: Students’ Well-Being. OECD Publishing: Paris.

OECD (2018). PISA 2018 Results (Volume III): What School Life Means for Student’s lives. Dostopno s https://www.oecd-ilibrary.org/sites/acd78851-en/1/1/1/index.html?itemId=/content/publication/acd78851-en&_csp_=34b83bd6f1788b01629355b271dcc687&itemIGO=oecd&itemContentType=book

Štirn, M. in Podlesek, A. (2019). Občutek pripadanja in socialna vključenost otrok priseljencev. Šolsko svetovalno delo, XXIII(2/3), str. 68–79.