Zgodi se, da nam stvari ne gredo po načrtih. Dobimo slabo oceno, izgubimo na tekmi, skregamo se s prijateljem, fant ali dekle, ki nam je všeč, nas zavrne, skupina sošolcev se noče družiti z nami, po nesreči naredimo kaj, kar se nekaterim zdi čudno in smešno (npr. narobe izgovorimo besedo) ali pa naredimo kakšno drugo napako. V takih primerih nam je pogosto težko, lahko smo žalostni, jezni nase, lahko nas je sram, imamo občutek, da je nekaj narobe z nami.

V teh trenutkih se včasih v naših glavah oglasi neprijazen glas: »Zmeraj vse pokvarim.«, »Kako sem trapast.«, »To mi ne gre, nikoli ne bom znala.«, »Nihče me ne mara.«, »Grd sem.«, »Osmešila sem se. Zdaj se ne bodo več želeli družiti z menoj.«

Se to dogaja tudi tebi?

Zdaj pa si predstavljaj, da se to, kar se je zgodilo tebi (npr. da si dobil slabo oceno), zgodi tvojemu prijatelju. Kaj bi mu rekel? Kaj pa bi želel, da bi prijatelj rekel tebi, če bi se ti to zgodilo? Verjetno bi si želel, da bi te prijatelj razumel, te podprl in objel. Tako kot do prijateljev, smo lahko sočutni tudi do sebe. Da smo sočutni do sebe pomeni, da smo tudi takrat, ko nam gre kaj narobe, do sebe prijazni in podporni, sprejmemo svoja čustva in občutke takšne kot so in se osredotočimo na ta trenutek. Vzponi in padci se dogajajo vsem in vsakomur je kdaj težko.

Kaj lahko narediš, ko ti gre kaj narobe?

Ko ti je težko, pomisli, kaj se dogaja v »tem trenutku« – ne kaj je bilo in kaj še bo, ampak, kaj se dogaja zdaj. Kako se počutiš? Zapomni si: vsa tvoja čustva so OK.  O čem razmišljaš? Kakšen je občutek v tvojem telesu? Globoko vdihni, štej do 5 in počasi izdihni.

Rečeš si lahko:

Počni nekaj, kar te sprosti in umiri. Nekaj idej:

  • vzemi si odmor;
  • pojdi na sprehod;
  • pocrkljaj ljubljenčka;
  • pripravi si kopel;
  • oglej si film;
  • poslušaj glasbo;
  • ukvarjaj se s športom;
  • nekaj nariši ali napiši;
  • igraj se družabno igro s prijatelji;
  • lahko preizkusiš katero od navedenih vaj (še več jih najdeš tukaj):
  • Predstavljaj si, da so tvoje misli kot ptice. Za 1 minuto naj počasi vse odletijo stran.
  • V mislih počasi potuj po svojem telesu od pet do glave. Kakšen je občutek?
  • Pozorno poglej okrog sebe. Kaj vse vidiš? Kaj ti je najbolj všeč?
  • Počasi raztegni mišice rok in opazuj, kako se mišice sprostijo. Kakšen je občutek?
  • Pomisli na osebo, ki ti je blizu in ti je prijetno z njo. Pomisli, kako se počutiš, ko si z njo. V mislih ji pošlji eno pozitivno misel.

 

Razmisli, katere tvoje dobre lastnosti in moči ti lahko pomagajo. Kaj zmoreš in znaš? Se ti je že kdaj zgodilo kaj podobnega in kaj ti je takrat pomagalo?

Pogovori se z osebo, ki ji zaupaš (s prijatelji, starši, morda z učiteljem …), saj težki trenutki hitreje minejo, ko imamo ob sebi ljudi, ki nas razumejo in podpirajo.

 

 

Viri

Bloch, J. H. (2018). Self-Compassion, Social Connectedness, and Interpersonal Competence (thesis presented in partial fulfillment of requirements for the degree of Master of Arts in Clinical Psychology). The University of Montana Missoula, MT. Dostopno s https://scholarworks.umt.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=12238&context=etd

GoZen (2015). Prisma Pal Flashcards. Dostopno s https://gozen.com/

Guerra, J. (2018). Empower Your Students with Self-Compassion. Dostopno s https://www.mindfulschools.org/inspiration/empower-students-with-self-compassion/

Jain, R. (2015). My Self-Compassion Journal. Cultivating Love and Kindness for Myself. Dostopno s https://gozen.com/

Kids Help Phone (2020). Counsellor Q&A: What it’s like to be a newcomer. Dostopno s https://kidshelpphone.ca/get-info/counsellor-qa-what-like-newcomer/

 

Avtorica: Mateja Dolinar, psihologinja zaposlena v ISA institutu

 

Prispevek je nastal v okviru projekta Izzivi medkulturnega sobivanja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.