Si na spletu že kdaj naletel/-a na objave, ki so vsebovale laži, ponarejene slike ali posnetke? Kaj pa v drugih medijih – na televiziji, v revijah …?

Ob nekaterih lažnih novicah se le nasmejemo, obstajajo pa tudi takšne, ki nas lahko prizadenejo in nam povzročijo škodo. Veliko takšnih novic kroži o priseljencih. Na nekaterih spletnih straneh (tudi na družbenih omrežjih, kot je npr. Facebook) pišejo o invazijah migrantov, ki bodo oblegali Slovenijo, ropali in izkoriščali državno pomoč. Takšne objave spodbujajo strah, sovraštvo in nasilje. Predstavljaj si, da si nekje v tujini in te začne nekaj hudo boleti. Poskušaš poiskati pomoč pri ljudeh, ki jih srečaš na ulici, pa se nekateri delajo, kot da te ni. Nočejo ti pomagati, ker mislijo, da »ljudje tvoje sorte« kradejo in povzročajo škodo. Verjeli so lažnim novicam. V takšni situaciji se je pred tremi leti znašla noseča begunka, ki je v eni izmed slovenskih vasi iskala pomoč, ker je bila tik pred tem, da bo rodila. Nekdo jo je prijavil policiji, da vsiljivo berači. Ni opazil, da je noseča in da potrebuje pomoč, ampak jo je zaznal kot eno izmed tistih, ki mu lahko povzročijo škodo. K sreči vsi niso tako razmišljali. Še pravi čas so ji pomagali in poklicali rešilca. Isti dan je rodila.

Zakaj bi nekdo želel objavljati laži? Verjetno zato, ker želi s tem zaslužiti in/ali vplivati na druge, da bi razmišljali in ravnali tako, kot si želi.

Kako prepoznati lažno novico?

  • Če se ti nekaj zdi predobro, da bi bilo resnično, gre najbrž za laž.
  • Morda ti je objava všeč in se z njo strinjaš, a za hip se ti zazdi, da ne more biti resnična. Preveri, morda gre res za laž.
  • Ali v naslovih zaznaš pretiravanje, npr. »100 % resnično/preverjeno«, »šokantno«, »neverjetno«? Tudi to je znak, da gre morda za lažno novico. Poleg tega da prebereš naslov, preberi še vsebino. Morda gre za nekaj čisto drugega kot piše v naslovu.
  • Ali v objavi opaziš posploševanje, npr. »takšni so čisto vsi«, »pomaga čisto vsem« ipd.?
  • Ali objava v tebi vzbudi močna čustva, npr. jezo, strah, močno veselje? Ko nas preplavijo močna čustva, imamo manj nadzora nad tem, kaj počnemo in lažje nasedemo lažem. Vprašaj se, kaj avtor/-ica pravzaprav želi od tebe.
  • Ugotovi, kdo je avtor/-ica objave. Mu/ji lahko zaupaš? Lahko na spletu najdeš še kakšne članke tega avtorja/avtorice? Ali navaja vire? So ti resnični?
  • Poglej naslov spletne strani. Morda je podoben naslovu znane spletne strani, a ni popolnoma isti. To je znak, da gre za lažne novice in lažno spletno stran.
  • Preveri datum objave. Je zastarel?
  • So bile slike v objavi že kdaj uporabljene? To lahko ugotoviš z desnim klikom na sliko in klikom na kopiraj URL slike. Tega prilepiš v Google slike.
  • Ali so videoposnetki resnični? To lahko ugotoviš z YouTubeDataViewer Amnesty Internationala.
  • Ali so o novici poročali mediji, ki jim zaupaš (ostale spletne strani, TV-programi, časopisi …)? Kaj o tem piše na portalih za preverjanje lažnih novic (npr. Snopes)? Kaj o objavi menijo odrasli, ki jim zaupaš in tvoji prijatelji?

PREDEN VERJAMEŠ IN DELIŠ, PREVERI.

Ugotoviš, da gre za lažno novico. Kaj pa sedaj?

POMAGAJ DRUGIM, DA NE NASEDEJO TER POMAGAJ PREPREČITI, DA BI SE ŠIRILA NAPREJ.

  • Če ugotoviš, da ji je verjel kdo od prijateljev/prijateljic, mu/ji razloži, da gre za laž.
  • Če na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, Snapchat ipd.) opaziš lažne novice, jih prijavi administratorjem strani (report – fake news).

Še več o lažnih novicah lahko na zabaven način izveš s pomočjo spletne igre Slaba novica (za mladostnike) in za otroke.

Viri

Merljak Zdovc, S. (2019). Otroci in Mediji: Iskanje resnice v svetu novic. Priročnik za otroke.  Ljubljana: Društvo novinarjev Slovenije in Zavod Časoris. Dostopno s https://casoris.si/wp-content/uploads/2019/02/otroci-in-mediji_final_cip.pdf

Safe.si (2019). Preverjanje verodostojnosti spletnih informacij. Dostopno s https://safe.si/napotek/preverjanje-verodostojnosti-spletnih-informacij

Mateja Dolinar, psihologinja in sodelavka ISA instituta

***

Prispevke v seriji Za medkulturno sobivanje pripravljamo v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.